Refošk je ob Tartinijevi glasbi boljši

Glasba oziroma zvoki blagodejno vplivajo na proces predelave grozdja v vino. To že leta trdi italijanski dirigent, znan predvsem zaradi festivala v Sanremu, Giuseppe »Beppe« Vessicchio, ki je prepričan, da lahko glasba spremeni okus, vonj in barvo vina. Da to drži, so zdaj po trditvah udeležencev projekta Tartini 330 - Sound Experience by Sara pokazali laboratorijski in senzorični testi. Ugotovitve so predstavili v kleti Vinakoper, kjer so ob spremljavi Tartinijeve glasbe pridelali dva sodčka refoška.

Vessicchio se je za svojo teorijo navdihnil pri ameriški študiji, ki naj bi dokazovala, da krave ob poslušanju Mozartove glasbe proizvajajo več mleka, pojav pa so poimenovali Mozart Effect. »Treba pa je najti pravo glasbo za določeno vino. Ni namreč vsaka glasbena zvrst primerna za vsako vino,« je za televizijsko oddajo Le Iene pred dvema letoma dejal maestro Vessicchio. Novinar oddaje je nato povabil štiri izvedence za vina (Luca Gardini, Emilio De Filippi, Ilaria Petitto, Vincenzo Russo), kar trije od njih pa so med tremi kozarci, od katerih je bil le en kozarec vina za obdobje 15 minut izpostavljen poslušanju glasbe, ob pokušnji na slepo povedali, da ima tisti kozarec različen, boljši okus. Podobne dokaze so na bistveno bolj znanstven način zdaj zbrali v Kopru.

Re maggiore oziroma večji kralj

O vplivu zvoka na kvasovke se je pred leti ob študiju predmeta akustika in psihoakustika na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko začela spraševati Sara Pfeifer Milčinović, ki se je takrat ponašala tudi z nazivom vinske kraljice slovenske Istre. Prve poskuse je opravila sama, nato pa ji je na pomoč prišel glavni enolog Vinakoper Boštjan Zidar.

Podjetje Vinakoper je k sodelovanju pritegnilo Obalne galerije Piran, s pomočjo katerih je v preteklih dveh letih oblikovalo dva izdelka. Obalne galerije so projekt uspešno prijavile na razpis za promocijske izdelke, ki ga je objavila občina Piran.

Postopek predelave v vino oziroma vinifikacije je spremljala glasba piranskega skladatelja Giuseppeja Tartinija, in sicer njegova Sonata v D-duru. Izbrali so jo zaradi naslova, ki se v italijanskem originalu glasi Sonata in Re maggiore, kar lahko pomeni tudi »večji kralj«, hkrati pa ponuja asociacijo na refošk, ki so ga kot najbolj tipično istrsko sorto izbrali za poskus. »Re maggiore« so natisnili tudi na nalepke steklenic pridelanega vina, ki ga bo večinoma uporabila piranska občina za protokolarna darila.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.