V knjižnem centru »Haček« v Celovcu so predstavili drugo izmed štirih publikaciji prve empirično-analitične raziskave, ki zaobjema mlade pripadnike slovenske manjšine v zamejstvu (Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška) z naslovom »Identitetne opredelitve mladih v slovenskem zamejstvu«. Raziskovalka Slovenskega raziskovalnega inštituta-SLORI Zaira Vidau je na predstavitvi raziskave o identitetnih opredelitvah mladih v slovenskem zamejstvu, kakšen je njihov odnos do Slovenije in kolikšnega pomena je vprašanje ohranjanja etnične in/ali jezikovne identitete med mladimi manjšinci v posameznih državah predstavila izsledke raziskave v Italiji. Poudarila je, da lahko reče, da so mladi anketiranci v Italiji (torej na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini) evropsko naravnani ljudje, ki so hkrati navezani na svoja izvorna vaška okolja ali mestni četrti. Mladi (od 15 od 29 let) v slovenskem zamejstvu v Italiji najbolj cenijo dvojezičnost kot značilnost posameznika in območja. Ob tem so ponosni, da se soočajo s slovensko in italijansko kulturo, ker jim to omogoča poznavanje različnih vidikov na to temo. Odnos mladih slovenskih zamejcev v Italiji do Slovenije kot države pa je raznolik. Nekateri jo redno obiskujejo predvsem z namenom izletov, počitnic, obiskov gostiln in narave, a imajo občutek, da je z upravnopolitičnega vidika dejansko ne poznajo. Najraje pa Slovenijo izbirajo kot možno ali dejansko državo za svoj izobraževalni proces na univerzitetni ravni in za tečaje slovenskega jezika.