AFERA WEINSTEIN - Vsaka ima svoj #takratko (Poljanka Dolhar)

Zadeva je znana. Ameriški mediji so po večmesečnem raziskovanju postavili na zatožno klop filmskega producenta Harveya Weinsteina in ga obtožili spolnega nadlegovanja številnih mladih igralk in sodelavk. Med njimi so Gwyneth Paltrow, Ashley Judd in italijanska igralka in režiserka Asia Argento, ki je novinarju New Yorkerja Ronanu Farrowu zaupala, da jo je Weinstein leta 1997 spolno zlorabil v hotelski sobi na Azurni obali. Mislila je, da gre na party njegove producentske hiše Miramax (kasneje sta jo z bratom Bobom prodala Disneyu in ustanovila Weinstein Company), a zabave ni bilo. V sobi jo je pričakal Harvey, ki je sprva prijazno hvalil 21-letno igralko, nato od nje zahteval masažo (!) in jo naposled posilil. Kljub njenim številnim »ne«. Bila sem terorizirana nad tem velikim debelim moškim, ki me je hotel pojesti, je dejala Asia, ki se je nato dolga leta – kot mnoge žrtve nasilja – počutila krivo. »Če bi bila močna ženska, bi ga brcnila v jajca in zbežala. Ampak tega nisem storila. Zato sem se počutila soodgovorno.«
Weinsteinovo obnašanje sedaj preiskujeta ameriška in angleška policija, obtožuje ga že več kot 30 žensk, zapustili so ga žena, njegova produkcijska hiša in ameriška akademija, ki podeljuje oskarje, Francija razmišlja, da bi mu odvzela legijo časti. Nekoč tretji najvplivnejši hollywoodski producent se je znašel sredi najslabšega možnega scenarija. Prav on, ki je imel tako srečno roko pri izbiranju najuspešnejših ...
Sredi strašnega, a žal že večkrat videnega scenarija, se je znašla tudi Asia Argento in iz žrtve postala obtoženka. Nekateri italijanski mediji (v prvi vrsti dnevnik Il Giornale) in številni spletni komentatorji so se spravili nad danes 42-letno igralko in postavili v dvom njeno izpoved. Za nekatere to ni bilo posilstvo, temveč prostitucija, od katere je imela koristi njena kariera. Za druge je sporno to, da ni nasilja prijavila takoj. Je to storila danes, ker je njena zvezda v zatonu, se sprašujejo tretji.
Del italijanske javnosti pa se je odločno postavil zanjo. Pisateljica Giulia Blasi je s somišljenicami povabila ženske, naj na Twitterju, Facebooku in drugih omrežjih spregovorijo o neprijavljenih zlorabah in nasilju. Vzemite si čas in preberite, kaj so objavile pod hashtagom #quellavoltache (#takratko). Takrat ko je v kinu neznanec šel z roko pod moje krilo. Takrat ko mi je profesor rekel: zelo dobro ste pripravljeni, a za 30 bi se morala videti ob koncu izpita. Takrat, ko je šef šel z roko pod mojo majico in sem od sramu dala odpoved. Takrat ko mi je prijateljica rekla, da je bila posiljena ... in je to bila že tretja prijateljica z isto izkušnjo. Takrat ko je moški v avtobusu porival svoje boke v moje. Takrat ko izberem daljšo pot, da ne bi hodila po nerazsvetljenih ulicah ...
Mučno je prebirati izpovedi žensk, ki so na lastni koži doživele tako ali drugačno nasilje. Kajti nasilje je vse, kar nam je vsiljeno, za kar nismo dale privoljenja. Privoljenje pa daš samo z navdušenim DA, pravijo ameriške feministke. Vsaka ima najbrž svoj #takratko, male in velike doživete zlorabe, nespoštljive opazke, trenutke, ko smo se počutile vsaj nelagodno, če že ne v nevarnosti. Mučno je spoznanje, koliko strahu se nam je vsililo pod (žensko) kožo. In mučen je sum, da v resnici ne vemo, kako bi se obnašale, če bi bile v tisti hotelski sobi na Azurni obali in bi bil Weinstein naš šef. V svojem scenariju bi ga vsaka prepričano brcnila in odšla na policijo. Reakcije na Asiino izpoved in številni objavljeni #takratko pa so ponoven dokaz, da živimo v bolni družbi, ki žrtvam ne verjame in jih spreminja v krivke. Katera bi res šla skozi Asiino kalvarijo?