Pred 80 leti jo je po bombardiranju fotograf ujel na kupu ruševin

»Bil je lep sončen aprilski dan, ko so ga zmotile sirene, znanilke letalskih napadov. Ker smo bili na te že vajeni, smo tudi tokrat upali, da ne bo nič. A žal smo se motili. Začele so padati bombe, ki so razdejale vas in uničile številne družine. Tudi našo.« Drobce spominov na 20. april 1944, ko so zavezniki napadli Opčine in ubili 45 domačinov, med njimi so bili večinoma otroci in ženske, nam je posredovala še ena redkih živečih pričevalk vojnega terorja gospa Irma Škabar, poročena Kraus. Z osebnim pričevanjem je želela počastiti spomin na osemdeseto obletnico napada, ki je družini Škabar kruto odvzel sina in brata Edka.

Gorje družine Škabar dokumentira tudi fotografija, ki jo je na dan bombardiranja ujel nek fotograf, štiri dni po bombardiranju pa je bila objavljena v časopisu Il Piccolo della sera. Na kupu ruševin sedi obupana deklica. To je bila Irma Škabar, ki je takrat štela 11 let. Kljub temu, da je od zavezniškega bombardiranja minilo že 80 let, so spomini na tragične dogodke, ki so družino Škabar zaznamovali za vselej, še živi. Zlasti na iskanje pogrešanega brata, 17-letnega Edka, in bratranca, 14-letnega Emila. Ko naša sogovornica govori o bratu in bratrancu, ne gre brez cmoka v grlu. »Edko je upošteval očetova navodila, da se je med bombardiranjem treba skriti v klet. Ob nosilni steber. In tako je ravnal Edko. Ko smo začeli kopati med ruševinami, smo upali, da ga bomo našli živega. A žal bombardiranja ni preživel. Ob njem je bil tudi bratranec Emil, ki je tri dni pred bombardiranjem prišel v trgovino, ki jo je vodil oče, delat kot vajenec,« se spominja gospa Irma in obmolkne. Glas se zatrese in solze napolnijo oči.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.