Ponedeljek, 29 april 2024
Iskanje

Pravniki o specifikah slovenskih manjšin, pravicah in dosežkih

Na srečanju slovenskih pravnikov je stroka obravnavala pravni položaj slovenskih narodnih skupnosti zunaj meja matične domovine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem

Trst |
13. apr. 2024 | 18:43
Dark Theme

Pravne zaščite manjšin ni nikoli dovolj. Naj bo to v mejah države ali zunaj nje, priznavanje pravic manjših skupnosti je še danes v času združene Evrope nepopolno, a tudi raznoliko, kot je razvidno pri treh slovenskih manjšinah v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. O njihovem pravnem položaju so včeraj v Narodnem domu v Trstu spregovorili pravniki treh skupnosti na srečanju, ki sta ga priredili Zveza društev pravnikov Slovenije in Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije. Pravnike sta pozdravila senatorka Tatjana Rojc, generalni konzul RS v Trstu Gregor Šuc, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov Rudi Vouk ter predsednika zvez Miha Juhart in Etelka Korpič Horvat.

V Sloveniji in zunaj nje

Vrhunec srečanja, ki ga je povezovala Helena Lupinc, uvedel pa predsednik Fundacije Narodni dom in odvetnik Rado Race, je bila okrogla miza o pravnem položaju slovenske narodne skupnosti v Italiji, na Koroškem in Štajerskem ter na Madžarskem. »Slovenija, v kateri se na področju mednarodnega prava in zaščite od 90. let nič ni spremenilo, je ustavno zavezana, da skrbi za svoje manjšine izven meja,« je povedala ustavna sodnica Mirjam Škrk. Pravnica je pojasnila položaj manjšin v Sloveniji in priznala, da je stanje uravnovešeno v primerjavi z nekaterimi drugimi državami, na področju šolstva, dvojezičnosti in zakonodaje.

Najboljši je pravni položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot izhaja iz analize, ki jo je ponudil odvetnik Marko Jarc, sicer tudi predsednik paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine. Kompleksno stanje je predstavil kronološko, od zemljiške knjige iz 18. stoletja in sodb ter drugih listin v slovenskem jeziku v 19. stoletju do obdobja po drugi svetovni vojni in vse do danes. Po mirovnih pogodbah in italijanskih ustavi, ki v 6. členu »ščiti z ustreznimi zakoni jezikovne manjšine«, in po osimskem sporazumu sta bila za slovensko manjšino v Italiji odločilna zakon 482 iz leta 1999 za zaščito vseh manjšin, ter t.i. zaščitni zakon št. 38 iz leta 2001. »Slednji je zelo pomemben, saj točno določa pravice slovenske manjšine in dolžnosti italijanske države,« je spomnil Jarc in orisal glavne značilnosti zaščitnega zakona, »čakamo pa na zajamčeno zastopstvo v italijanskem parlamentu«.

Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava