»Posledice krize zaradi dogajanja v Rdečem morju se čutijo z zamikom«

Da zaprtje - ali neuporaba - Sueškega prekopa lahko ohromi svetovne dobavne verige, se govori že več tednov. Burno dogajanje v Rdečem morju, ki so ga sprožili jemenski uporniki, se že pozna v celotni pomorski logistični verigi. Zamude beležijo tudi v tržaškem pristanišču, a škode, ki jo bo zaradi zamud utrpel poslovni sistem, še ni mogoče prikazati kvantitativno. O krizi z dobavami in višjih cenah voznin smo se pogovorili s predsednikom tržaškega združenja špediterjev Stefanom Visintinom, s katerim smo se dotaknili tudi nepričakovanega predčasnega odstopa prvega moža tržaške luke Zena D’Agostina.

Kako zaprtje ene od najbolj prometnih pomorskih poti vpliva na vaše poslovanje? Je mogoče oceniti upad prometa?

Zelo težko je v tem trenutku povedati, kolikšen je upad. Veliko tovora je še na poti in bo v vsakem primeru prispel v tržaško pristanišče. Je že res, da so že decembra skrbi začeli povzročati napadi jemenskih hutijcev na tovorne ladje v Rdečem morju, a posledice krize se čutijo z zamikom. Problem severnojadranskih pristanišč je, da imajo malo direktnih storitev.

Kaj pomenijo direktne storitve?

To pomeni, da malo ladij tovor pripelje od začetne do končne destinacije brez prekladanja. Mi denimo igramo odločilno vlogo v dveh različnih logističnih verigah, in sicer za dolge povezave med Daljnim vzhodom in sredozemskimi pristanišči ter kratke in srednje razdalje znotraj Jadrana in Sredozemlja. Nimamo pa povezav z ZDA ali z zahodno Afriko. Stranke zato avtomatično raje izberejo pristanišča, ki ti ponujajo tudi te povezave. Kot primer naj navedem pristanišča v Tirenskem morju. V Genovi ali Livornu ponujajo direktno povezavo z ZDA, kar pomeni, da smo mi že manj konkurenčni.

Ali s krizo v Rdečem morju tvegamo, da izgubimo še tisto konkurenčnost, ki nas je do zdaj odlikovala? Prednost tržaškega pristanišča so vendarle intermodalne storitve z direktnimi vlaki.

Če se bo nestabilnost pojavljala daljše časovno obdobje, bi lahko ladjarji del tovora preusmerili mimo Sredozemlja. To velja seveda za kontejnerski promet, ki predstavlja samo 30% vsega prometa. Preostalih 70% tovora se prevaža z manjšimi ladjami, ki izbirajo druge poti. A najraje se govori o kontejnerskem prometu, saj je ta tovor najlažje meriti.

Je prekinitev prometa skozi Suški prekop prizadela zlasti kontejnerski promet?

Tako zgleda. Špediterji vemo malo o dejanski situaciji na tistem koncu. Iz sredstev javnega obveščanja smo izvedeli, da so jemenski uporniki do zdaj napadli okoli 80 trgovskih ladij velikanov. Ne vemo pa, kakšno škodo so povzročili ti napadi. Dejstvo je, da skoraj nobena od ladij ni bila resno poškodovana. Mi vsekakor pogrešamo več transparentnosti.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.