Ponedeljek, 20 maj 2024
Iskanje

Nošo so nosili s ponosom

Reportaža iz včerajšnje 27. Kraške ohceti

Repen |
29. avg. 2022 | 15:55
Dark Theme

»Ganjena sem. Vreme je na naši strani. Lepše kot tako res ne bi moglo biti. Živjo u’hc’t.« Besede Vesne Guštin, duše Kraške ohceti, so že v nedeljo zjutraj napovedovale, da bo praznik nepozaben. Z njo sta na Colu, na domačiji pri Str’šinoveh, svate čakala tudi Danina starša Pavel Puric in Anamarija Baša, ki sta se na ohceti vzela pred natanko 35 leti. Ganjenosti nista skrivala. »Ponosna sem predvsem na to, da najina hči ohranja tradicijo,« je dejala Danina mama in dodala, da bi se moral še kak par »opogumiti« in se poročiti po tradicionalnem obredu. Gospod Puric pa je bil prepričan, da bo ohcet po daljšem premoru spet vsako drugo leto, češ da se praznika udeležuje nova generacija mladih.

1060: toliko je bilo po ocenah organizatorjev noš, ki so Dano in Ivana s Cola pospremile do cerkvice na Tabru. Med njimi res ni primanjkovalo dojenčkov, mladih pa tudi otrok, ki so odeti v bele srajčke capljali za mamo ali lenobno čepeli v njihovem naročju. »Otroci se nekoč sicer niso udeleževali porok. Danes pa je prav, da od malih nog spoznavajo naše tradicije. Le tako jih bodo lahko ohranjali,« je s sinčkom v naročju, ki je omamljeno gledal v marmeladni krof, dejala Jasmina Smotlak. Kaj pa je bilo otrokom na ohceti najbolj všeč? »Hodit,« je vzkliknil eden. »Šalam,« je dodal prijateljček.

Kljub pasji vročini so svatje s ponosom razkazovali svoje narodne noše. »Lahko bi bilo bolj hladno,« je ob prihodu na Tabor hudomušno izpostavil Samo Tomasetig, ki je oblekel nošo, s katero se je na ohceti poročil njegov oče. Mateju Bencini, ki je do jutranjih ur praznoval vse od četrtka, pa je nošo za 18. rojstni dan podarila babica: »Za rojstni dan si ne bi mogel zaželeti lepšega darila. Nošo bom ohranil za vse življenje, ta obleka mi pomeni lep spomin na nono.« Da je treba narodno nošo nositi s ponosom, je prepričan tudi Repenc Martin Rebecchi, ki je bil v dogajanje aktivno vpet od prvega dne. »Ko oblečemo nošo, se moramo zavedati, kaj nosimo. Gre za pripadnost slovenskemu narodu,« je ponosno dejal domačin in pohvalil vso mladino, ki je priskočila na pomoč med pripravljanjem prizorišča in organiziranjem kulturno-etnografskega dogodka.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava