Neutrudna slovenska tržaška jamarja

Pod okriljem Občine Sežana je na območju Gropajske gmajne v okviru strateškega projekta za trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialno kohezijo Kras Carso nastal Živi muzej Krasa. S svojimi 700 hektarji se nahaja na stičišču med slovensko-italijansko mejo, posestjo Kobilarne Lipica ter Sežano. Projekt Kras Carso, ki je nastajal skoraj štiri leta in v katerem je sodelovalo 17 partnerjev z vodilno partnerico Občino Sežana, je od spomladi leta 2014 predan v uporabo. Prav ob vstopu v Živi muzej Krasa so jamarji odkrili zanimivo jamo. Sežanski jamarji so pred več leti začeli z odkopavanjem majhne špranje, iz katere je bilo čutiti jamski zrak. Ker je bilo delo naporno, so prekinili z deli. »Po nekajletnem mrtvilu smo ponovno pričeli z deli. Pri tem sta nam pomagala člana jamarskega odseka Slovenskega planinskega društva iz Trsta Claudio Bratos in Stojan Sancin. Po nekajmesečnem delu jim je uspelo prodreti v notranjost skozi ozek rov, dolg osem metrov. Na koncu je sledilo presenečenje, saj se rov razširi v večje dimenzije. Po sedemdesetih metrih dolžine se razdeli v spodnjo in zgornjo etažo. V zgornji etaži občudujemo kapniško bogastvo, v spodnji pa se počutimo kot v kanjonu. Nadaljujemo pot po kanjonu, ki se zopet prevesi v poševni rov, širok osem ter visok pet metrov. Ta rov se konča v sigovi kopi, ki preprečuje, da bi nadaljevali z raziskavami. V jami pa je še veliko špranj za raziskati,« pravi eden od vnetih članov sežanskega jamarskega društva Ludvik Husu iz Orleka, ki se je po upokojitvi v lipiški kobilarni pred skoraj letom dni posvetil še zlasti raziskovanju kraškega podzemlja.