Marikina hiška, znamenje o naši preteklosti

Zrasla je v štirinajstih dneh, ko se je Vojko od jutra do mraka potil po gmajni, ki ji Banovci pravijo »Pr' hiškah«. Ledinsko ime, kjer se je Vojko odločil, da bo stala pastirska hiška, tipična za kraško okolje, je pravzaprav Bežežice. Hiško je poimenoval Marikina hiška (po družinskem imenu banovskega lastnika »Pr' Mariki«). Zakaj se je Vojko odločil, da bo prav tam zgradil pastirsko hiško? »Velika večina ljudi sploh ne ve, da so pastirske hiške ena od tolikih značilnosti Krasa. So naša zgodovinska in kulturna dediščina, ki jo moramo hraniti in zaščititi. Zato sem se odločil, da jo zgradim ob avtocesti, kjer se vsak dan pelje mimo veliko število ljudi in turistov. Hiško se takoj opazi, tako da bo postala neke vrste zanimivost,« pravi Ražem, ki je na banovskem območju (peš se do Marikove hiške pride po stezi od banovskega kala) popravil skupno tri zavetišča: Marikina (nova), v Šekarah, Bršinka. »Ena je še stara, originalna. Na tem območju pa so še druge, ki so v zelo slabem stanju. Vsega skupaj je na tu nad 15 pastirskih hišk, ki so jih nekoč ljudje uporabili kot zavetišče pred dežjem in burjo. V notranjosti so tudi kuhali in spravljali orodje. V Marikini hiši, ki je v notranjosti visoka 120 centimetrov, je prostor za tri odrasle osebe. Za gradnjo hiške sem uporabil okrog 30 kubikov kraškega kamna, ki ga je na tem območju veliko. V notranjosti je stolček in slepo okno,« je še povedal Ražem, ki je pred kratkim okrog Bazovice obnovil lepo število pastirskih hišk. Na območju ob avtocesti, na tromeji med Bani, Trebčami in Fernetiči, je bilo nekoč posejanih veliko tovrstnih primerov kamnitih zgradb, ki so jih podrli med gradnjo nove avtocestne povezave.