Vasco doživlja novo mladost

Šotore so nekateri postavili že v petek, da bi si izborili najbolj ugodne položaje pod odrom, v soboto ob deveti uri pa je nepregledna vrsta članov fan kluba že čakala na odprtje blagajn, kjer so delili vstopnice za koncert, ki naj bi se pričel dvanajst ur kasneje. Za Vascove oboževalce je to skoraj naravno in to ne glede na vremenske razmere (tokrat je sonce pripekalo cel dan ...), saj je to edini način, da si koncert ogledaš res od blizu.
Vasco je tudi tokrat dokazal, da so težave in bolečine mimo, da s fizičnega vidika doživlja novo mladost. Čeprav naj bi bila v Lignanu na papirju le generalka turneje LiveKom '16, je šlo v resnici za pravi koncert, ki je po dolžini celo presegel običajne nastope emilijanskega rokerja. Blasco je pozdravil publiko in stekel z odra le nekaj minut pred polnočjo, to se pravi po skoraj 150 minutah petja za skupno 25 v celoti izvedenih pesmi in številnih drugih, ki jih je vključil v medley, zdaj bolj rokerski, zdaj bolj akustični.
Komandant, kot ga ljubkovalno imenujejo oboževalci, ki so seveda do zadnjega kotička napolnili navsezadnje majhen stadion Teghil v kraju Lignano Sabbiadoro – na koncu si je vstopnico zagotovilo okrog 22.000 ljudi, nekateri pa so koncertu sledili tudi na stolpu tobogana bližnjega vodnega parka AcquaSplash – se je na odru predstavil s skoraj 20-minutno zamudo. Dolgi junijski dnevi te pač skorajda prisilijo k zakasnitvi začetka koncerta, v pričakovanju na svetlobo, ki bi bila igri luči primerna. Oder je bil enak lanskemu in tudi svetlobni efekti nekaterih pesmi slični, a nič zato, saj so ljubitelji Vasca tam le zato, da bi prisluhnili uspešnicam svojega mentorja.
Kot uvodno pesem je Vasco izbral udarno Lo show, ki je bila tudi prva pesem na seznamu najbolj prodajanega Vascovega albuma Gli spari sopra iz leta 1993. Vasco je že večkrat povedal, da je pred vsako turnejo v hudih težavah zaradi izbire pesmi, saj bi si jih res ogromno zaslužilo mesto na katerikoli turneji, a mora pač narediti neko selekcijo in tako lahko iz igre izpadejo pesmi kot Liberi liberi in Vado al massimo. Vasco je na koncertu, posebno v prvi polovici nastopa, zapel kar osem uspešnic (Lo vedi, L'uomo più semplice, Come vorrei, Accidenti come sei bella, Sono innocente ma, Guai, Il blues della chitarra sola, Quante volte) iz zadnjega albuma Sono innocente. Razumljivo, saj gre za verjetno njegov najboljši album zadnjih (dvajset?) let. Vmes sta prostor dobili pesmi Deviazioni in Un gran bel film; slednje ni Vasco v živo prepeval že dolgo. V skorumpirani Italiji vedno aktualna Gli spari sopra pa je uvedla serijo zgodovinskih uspešnic. C'e' chi dice no, Stupendo, Sballi ravvicinati del terzo tipo – med to pesmijo je prenehal delovati pevčev mikrofon, kar je bila edina nevšečnost celotnega koncerta – Rewind, siamo soli, Ormai e' tardi, Sally in nato Siamo solo noi. Ravno med to pesmijo so predstavili tudi Vascovo spremljevalno skupino. Stef Burns, Clara Moroni, Andrea Innesto, Claudio Golinelli, Vince Pastano, Will Hunt, Frank Nemola in Alberto Rocchetti sestavljajo odlično zmes italijanskih in ameriških glasbenikov, ki delujejo zelo usklajeno in se nemudoma prilagodijo tudi kaki Vascovi improvizaciji ali nevšečnosti ...