VOLILNI ZAKON - Tudi za nas malo časa (Sandor Tence)

Zadnje dejanje v gledališki predstavi, ki se ji reče volilni zakon. Če parlamentu v prihodnjih dneh ne bo uspelo odobriti novih volilnih pravil, bomo spomladi prihodnje leto šli na volišče z zakonodajo, ki so ji nemočni in sprti italijanski politiki naložili ustavni sodniki. Za slovensko manjšino bi bila to najslabša možna rešitev, saj veljavna volilna sistema ne določata nobenih olajšav za Slovence, z izjemo zgolj teoretične možnosti za manjšinsko listo, ki bi morala na deželni ravni za izvolitev parlamentarca dobiti najmanj 20 odstotkov glasov. Mi te liste nimamo in je tudi še nekaj časa ne bomo imeli.
Ponavlja se zgodba zadnjega klavrno spodletelega volilnega zakona, za razliko, da sedanji osnutek določa volilno okrožje po zgledu t.i. nekdanjega Bratinovega okraja ne le za senat, temveč tudi za poslansko zbornico. To ni dosti, je pa gotovo nekaj, kot ne gre zanemariti dejstva, da bodo na strankarskih listah izvoljeni kandidati po vrstnem redu in ne po preferencah. Slovenci nimamo osebnosti (vsaj jaz je ne vidim), ki bi lahko bila izvoljena v Rim s preferenčnimi glasovi.
Časa je zelo malo za kakršno koli resno volilno rešitev za našo manjšino. Ne verjamem tudi, da bo do srede, ko v poslanski komisiji zapade rok za vložitev popravkov, uspelo Sloveniji doseči kakšno koli izboljšavo zakonskega predloga. Kapo dol, če bo to uspelo Ljubljani ali komu drugemu. Za pomembne dosežke (npr. volilni sistem v FJK po zgledu Bocna in Aoste) so potrebna leta truda in prizadevanj, da ne govorimo o zajamčenem zastopstvu po zgledu Slovenije in Hrvaške. Tudi v manjšini je bilo preveč zamud in neizkoriščenih priložnosti.