BEGUNCI - Župnik, botri in sužnji (Marko Marinčič)

Ko je v ponedeljek v Kalabriji policija prijela 68 članov klana Arena, vplivne družine ‘ndrangete, ki se je polastila dobičkonosnih poslov pri oskrbi beguncev, me je obšel deja-vu. Politiki, ki so tam odprli največji begunski center v Evropi, se sprenevedajo, vse to pa je bilo že znano. Novinarji televizijske raziskovalne oddaje so že pred kakim letom razkrili dogajanje v begunskem centru v Isoli Capo Rizzuto. V oskrbi so imeli več kot tisoč beguncev, novinarji pa so s kamero dokumentirali, kako jim je osebje zadruge, ki je zaudarjala po mafiji, dnevno prinašalo le po nekaj sto obrokov. Državi so jih seveda zaračunali veliko več, begunce pa puščali lačne.
Vse je bilo že znano. Na spletu je še dosegljiva reportaža Espressa, ki je oktobra 2015 dokumentiral, kako posluje »usmiljena bratovščina« Misercordie. Prve ovadbe, je pisal Espresso, segajo še v julij 2013. Evropska poslanka Petih zvezd Laura Ferrara je že takrat predala tožilstvu v Catanzaru dokumentacijo o sumljivih poslih. Tudi policija je nato dokumentirala, kako so furgoni firm Quadrifoglio in Mediterranea - oba cateringa sta del klana Arena - pripeljali v center 674 obrokov, Misericordia pa jih je državi zaračunala 1648. Kradli so na vsem: na oblačilih za begunce, na telefonskih karticah, beguncem so pobirali so bora 2,5 evra žepnine, denar za časopise (132.000 evrov) pa predali kar župniku Edoardu Scordu »za duhovno oskrbo«. Tožilec Nicola Gratteri je včeraj povedal, da aretirani župnik ni bil obroben lik, ampak vodja kriminalnih poslov, ki se je sam polastil 3,5 milijona evrov. Skupno je ‘ndrangeta pobrala 36 od 103 milijonov evrov evropskih sredstev, ki jih je ministrstvo za notranje zadeve v več letih usmerilo v Capo Rizzuto.
Ob župniku v tej drami nastopajo tudi botri, mafijski in politični. Klani ‘ndrangete, ki so se še pred 15 leti med sabo streljali za nadzor tradicionalnih kriminalnih poslov, so se povezali in si porazdelili »begunsko torto«. Beguncem so dajali jesti »prašičev vredne pomije,« kot se je izrazil Gratteri, sami pa služili desetine milijonov. Tu pa so še politični botri. Vez med enimi in drugimi je aretirani Leonardo Sacco, guverner kalabrijske Misericordie in nekdanji državni voditelj te zveze, ki šteje 800 celic po državi. Sacco je - ne le na fotografijah - blizu vodje AP, ministra prej za notranje in danes za zunanje zadeve Angelina Alfana in poslanki iste stranke Dorini Bianchi, poročajo mediji. Preko Misericordie je upravljal tudi begunski center na Lampedusi, na čelo katerega je predlagal tasta Alfanovega brata Lorenza Montano.
Vse te zgodbe pa ne bi bilo brez tisočev beguncev, sodobnih sužnjev in molznih krav za pobožne milostne brate, krvoločne mafijce in njihove politične prijatelje. Najprej jih v begunskih centrih zadržijo veliko dlje, kot je potrebno, in na njih služijo, potem pa še prav pridejo kot suženjska delovna sila pri nabiranju paradižnikov po 20 evrov dnevno za 12-urni delovnik.
Vse to se ne dogaja v Alabami 19. stoletja ampak v Evropi 21. Kriv pa ni le, kdor te sužnje izkorišča. Krivi so vsi, ki dopuščajo, da se vse to dogaja. Politiki, ki imajo od tega posredno korist, se ozirajo drugam, zdesetkanemu tožilstvu v Catanzaru - tako spet Gratteri - pa že več let onemogočajo, da bi se spopadlo s tako zahtevno preiskavo. Sokrivi pa so tudi vsi, ki znajo le rohneti proti beguncem, sabotirajo pa njihovo nameščanje v manjše bivalne skupnosti. Raje jih vidijo za bodečo žico koncentracijskih taborišč, četudi v rokah mafije. Več imajo političnega profita, ko se problem beguncev zaostruje, kot pa če se učinkovito rešuje.