»Zapostavljena slovenščina«

Na sestanku ki ga je danes popoldne sklicala presednica paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Ksenija Dobrila, so poudarili, da je skrb javne uprave za slovenski jezik še vedno nezadostna. V deželnem zdravstvenem sistemu je namreč opaziti preskromno pozornost za pravice slovenske narodne skupnosti, je ocenila Dobrila. Težave nastajajo zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov, ki bi govorili slovensko, kar je na nekaterih področjih še posebej pereče. Pozna se na primer pomanjkanje slovenskih logopedov, slovensko socio-psiho-pedagoška služba na Tržaškem pa je še vedno prešibka in še vedno čaka na imenovanje ustreznega vodje. V deželni zdravstveni reformi so sicer navedene pravice slovenske narodne skupnosti, toda izvajanje zakonskih določil je bolj kot ne odvisno od izvršnih aktov posameznih zdravstvenih podjetij. Ta pa zaenkrat niso pokazala velikega razumevanja za slovenske upravičene zahteve, je še opozorila predsednica paritetnega obdbora. Težave se poznajo tudi pri zapisovanju šumnikov v zdravstvenih dokumentih. Deželna informacijska družba Insiel je sicer svoj črkovni nabor primerno razširila, toda zatika se v stikih z ministrstvom, kjer še vedno niso opremljeni s programom, ki bi omogočal pravilni zapis slovenskih imen in priimkov. Dobrilova je spomnila še na težave z vozniškimi dokumenti, polžje nastajanje Deželnega centralnega urada za slovenski jezik, na zelo pomanjkljivo navzočnost slovenščine na uradni spletni strani dežele in na skromno kadrovsko zasedbo v uradih za komuniciranje. V tiskovni agenciji deželne vlade je namreč trenutno nameščen en sam slovenski novinar, v agenciji deželnega sveta pa ni nikogar, ki bi pisal v slovenščini.