Šovinistična retorika v Makedoniji

Negotova usoda države nekdanje Jugoslavije

A

ponedeljek, 15. maja 2017 | 08:30

Žalosten prizor v makedonskem parlamentu

Protesti v Makedoniji so v zadnjih dveh tednih dosegli nov višek. Skupina skrajnih privržencev konservativne stranke VMRO-DPMNE, ki so se udeležili shodov proti koaliciji socialdemokratov in albanskih strank, je prebila policijski kordon in vdrla v stavbo parlamenta. Protestniki so napadli opozicijske socialdemokratske in albanske poslance ter nekaj novinarjev. Med huje poškodovanimi je bil tudi Zoran Zaev, vodja Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM). V nasilnem obračunu brez primere, ki je potekal tudi pred vhodom parlamenta, je bilo vsega skupaj ranjenih več sto ljudi. Krvavi obrazi makedonskih poslancev so se naslednje dni pojavili v vseh največjih mednarodnih medijih, predstavljajo pa tudi trenutno stanje makedonske politične scene, ki si po dolgih letih politične krize še ni opomogla.
 Nova stopnja nasilja in protestov, ki si sledijo že mesece na ulicah večjih makedonskih mest, kaže na nevzdržnost političnih razmer. Po dveletni politični krizi, ki je sledila hudim obtožbam o korupciji in kriminalnih dejanjih, ki jih pripisujejo voditeljem vladajoče stranke VMRO-DPMNE, je bila ta prisiljena sklicati predčasne parlamentarne volitve decembra lanskega leta. Na volitvah je stranki VMRO-DPMNE za las uspelo premagati socialdemokrate, ni pa zbrala dovolj izvoljenih parlamentarcev, da bi lahko sama vladala. Obenem je zavrnila katerokoli možnost, da bi stopila v koalicijo z drugimi strankami. Po ustavnih pravilih bi v tem primeru moral makedonski predsednik podeliti mandat za sestavo vlade stranki, ki se je na volitvah uvrstila druga; to je SDSM, ki ji je po dolgotrajnih pogajanjih uspelo sestaviti večinsko koalicijo z albanskimi strankami. Predsednik republike Gjorge Ivanov, ki je bil izvoljen s pomočjo doslej vladajoče VMRO-DPMNE, pa je zavrnil možnost, da bi mandat podelil Zaevu. Očita mu, da je albanskim strankam med drugim obljubil nove zakone za uvajanje dvojezičnosti na območjih, kjer albanska manjšina predstavlja več kot 20% vsega prebivalstva. Politična praznina zadnjih petih mesecev je makedonsko krizo še poglobila. S stopnjevanjem šovinistične retorike pa se spor med strankami sprevrže v izbruh medetničnega nasilja, ki bi imelo za državo katastrofalne dolgoročne posledice.

Copyright 2018 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane

VSE ANKETE

Kdo bo zmagovalec svetovnega prvenstva v nogometu 2018?

ostale novice

Bodimo solidarni

22. junija 2018 | 07:45

Slovenija v oddajah italijanske TV

Ekipe RAI in Mediaset pripravljajo prispevke o slovenskih čarih

22. junija 2018 | 10:55

Na Krasu je krasno ... in vse prej kot dolgočasno

V sežanskem Kosovelovem domu predstavili bogato bero dogodkov za vse okuse

22. junija 2018 | 12:33

Rojčeva v senatni komisiji za obrambo

Imenovanja v italijanskem parlamentu

21. junija 2018 | 17:55

Grad Snežnik julija v duhu svetovne ustvarjalnosti

Festival Plavajoči grad bo gostil več kot 110 skupin glasbenikov in gledališčnikov z vsega sveta

23. junija 2018 | 13:49

Elan odprl smučarski muzej

V njem predstavlja svojo več kot 70-letno zgodovino

23. junija 2018 | 14:39

Rumeno opozorilo civilne zaščite

Ob nočnem poslabšanju vremena

21. junija 2018 | 14:28