Šovinistična retorika v Makedoniji

Negotova usoda države nekdanje Jugoslavije

ponedeljek, 15. maja 2017 | 08:30

Žalosten prizor v makedonskem parlamentu

Protesti v Makedoniji so v zadnjih dveh tednih dosegli nov višek. Skupina skrajnih privržencev konservativne stranke VMRO-DPMNE, ki so se udeležili shodov proti koaliciji socialdemokratov in albanskih strank, je prebila policijski kordon in vdrla v stavbo parlamenta. Protestniki so napadli opozicijske socialdemokratske in albanske poslance ter nekaj novinarjev. Med huje poškodovanimi je bil tudi Zoran Zaev, vodja Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM). V nasilnem obračunu brez primere, ki je potekal tudi pred vhodom parlamenta, je bilo vsega skupaj ranjenih več sto ljudi. Krvavi obrazi makedonskih poslancev so se naslednje dni pojavili v vseh največjih mednarodnih medijih, predstavljajo pa tudi trenutno stanje makedonske politične scene, ki si po dolgih letih politične krize še ni opomogla.
 Nova stopnja nasilja in protestov, ki si sledijo že mesece na ulicah večjih makedonskih mest, kaže na nevzdržnost političnih razmer. Po dveletni politični krizi, ki je sledila hudim obtožbam o korupciji in kriminalnih dejanjih, ki jih pripisujejo voditeljem vladajoče stranke VMRO-DPMNE, je bila ta prisiljena sklicati predčasne parlamentarne volitve decembra lanskega leta. Na volitvah je stranki VMRO-DPMNE za las uspelo premagati socialdemokrate, ni pa zbrala dovolj izvoljenih parlamentarcev, da bi lahko sama vladala. Obenem je zavrnila katerokoli možnost, da bi stopila v koalicijo z drugimi strankami. Po ustavnih pravilih bi v tem primeru moral makedonski predsednik podeliti mandat za sestavo vlade stranki, ki se je na volitvah uvrstila druga; to je SDSM, ki ji je po dolgotrajnih pogajanjih uspelo sestaviti večinsko koalicijo z albanskimi strankami. Predsednik republike Gjorge Ivanov, ki je bil izvoljen s pomočjo doslej vladajoče VMRO-DPMNE, pa je zavrnil možnost, da bi mandat podelil Zaevu. Očita mu, da je albanskim strankam med drugim obljubil nove zakone za uvajanje dvojezičnosti na območjih, kjer albanska manjšina predstavlja več kot 20% vsega prebivalstva. Politična praznina zadnjih petih mesecev je makedonsko krizo še poglobila. S stopnjevanjem šovinistične retorike pa se spor med strankami sprevrže v izbruh medetničnega nasilja, ki bi imelo za državo katastrofalne dolgoročne posledice.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika

Copyright 2017 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane

VSE ANKETE

Ali soglašate, da se s prihodnjim šolskim letom uvede poučevanje slovenščine kot drugi jezik EU na nižjih šolah z italijanskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem?

ostale novice

Na progi Ljubljana-Koper iztiril vlak

Gre za vagon tovornega vlaka, nesreča močno poškodovala progo

18. septembra 2017 | 15:58

Gore bo pobelil sneg

Od srede več stanovitnosti in sončnega vremena, piše Darko Bradassi

18. septembra 2017 | 11:33

Poplave v Sloveniji

Polne roke dela za gasilce

16. septembra 2017 | 20:34

Manjša nesreča v koprskem pristanišču

Slabo vreme povzroča težave v Sloveniji

16. septembra 2017 | 19:25

»Hvala, ker se niste poitalijančili«

Slovenski predsednik Pahor ob obletnici priključitve Primorske Jugoslaviji

15. septembra 2017 | 18:56

Eksperimentalni pouk slovenščine na italijanskih šolah?

Deželna odbornica Loredana Panariti na srečanju na ministrstvu za šolstvo v Rimu.

14. septembra 2017 | 21:00

Torrenti: DS se mora potruditi za Slovence

Poziv deželnega odbornika za izvolitev slovenskega parlamentarca

14. septembra 2017 | 19:01