Šovinistična retorika v Makedoniji

Negotova usoda države nekdanje Jugoslavije

A

ponedeljek, 15. maja 2017 | 08:30

Žalosten prizor v makedonskem parlamentu

Protesti v Makedoniji so v zadnjih dveh tednih dosegli nov višek. Skupina skrajnih privržencev konservativne stranke VMRO-DPMNE, ki so se udeležili shodov proti koaliciji socialdemokratov in albanskih strank, je prebila policijski kordon in vdrla v stavbo parlamenta. Protestniki so napadli opozicijske socialdemokratske in albanske poslance ter nekaj novinarjev. Med huje poškodovanimi je bil tudi Zoran Zaev, vodja Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM). V nasilnem obračunu brez primere, ki je potekal tudi pred vhodom parlamenta, je bilo vsega skupaj ranjenih več sto ljudi. Krvavi obrazi makedonskih poslancev so se naslednje dni pojavili v vseh največjih mednarodnih medijih, predstavljajo pa tudi trenutno stanje makedonske politične scene, ki si po dolgih letih politične krize še ni opomogla.
 Nova stopnja nasilja in protestov, ki si sledijo že mesece na ulicah večjih makedonskih mest, kaže na nevzdržnost političnih razmer. Po dveletni politični krizi, ki je sledila hudim obtožbam o korupciji in kriminalnih dejanjih, ki jih pripisujejo voditeljem vladajoče stranke VMRO-DPMNE, je bila ta prisiljena sklicati predčasne parlamentarne volitve decembra lanskega leta. Na volitvah je stranki VMRO-DPMNE za las uspelo premagati socialdemokrate, ni pa zbrala dovolj izvoljenih parlamentarcev, da bi lahko sama vladala. Obenem je zavrnila katerokoli možnost, da bi stopila v koalicijo z drugimi strankami. Po ustavnih pravilih bi v tem primeru moral makedonski predsednik podeliti mandat za sestavo vlade stranki, ki se je na volitvah uvrstila druga; to je SDSM, ki ji je po dolgotrajnih pogajanjih uspelo sestaviti večinsko koalicijo z albanskimi strankami. Predsednik republike Gjorge Ivanov, ki je bil izvoljen s pomočjo doslej vladajoče VMRO-DPMNE, pa je zavrnil možnost, da bi mandat podelil Zaevu. Očita mu, da je albanskim strankam med drugim obljubil nove zakone za uvajanje dvojezičnosti na območjih, kjer albanska manjšina predstavlja več kot 20% vsega prebivalstva. Politična praznina zadnjih petih mesecev je makedonsko krizo še poglobila. S stopnjevanjem šovinistične retorike pa se spor med strankami sprevrže v izbruh medetničnega nasilja, ki bi imelo za državo katastrofalne dolgoročne posledice.

Copyright 2018 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane

VSE ANKETE

Ali bodo v Italiji uspeli sestaviti novo vlado?

ostale novice

Večno mesto skozi oči turistične vodnice

Šumov pogovor: Veronika Konda

19. aprila 2018 | 19:32

Naskakovanje rekorda

Odločilen bo doprinos burje

19. aprila 2018 | 12:31

Ponovno odprli avtocesto A4

Po popoldanskem verižnem trčenju med Portogruarom in Latisano

18. aprila 2018 | 18:28

Nova nesreča, že peta danes, na avtocesti A4

Odsek med Portogruarom in Latisano je v smeri proti Trstu zaprt

18. aprila 2018 | 16:00

»Misija nemogoče« predsednice senata?

Predsednik Mattarella poveril predsednici senata Alberti Casellati nalogo, da preveri možnosti vlade med desno sredino in G5Z

18. aprila 2018 | 15:25

V enem letu bi s konopljo zaslužil 1.369.600 evrov

Moški z območja Postojne je trenutno v hišnem priporu

18. aprila 2018 | 14:18

Na avtocesti A4 šest kilometrov kolone

Tri nesreče v dopoldanskih urah v smeri prot Benetkam

18. aprila 2018 | 11:39