Šovinistična retorika v Makedoniji

Negotova usoda države nekdanje Jugoslavije

ponedeljek, 15. maja 2017 | 08:30

Žalosten prizor v makedonskem parlamentu

Protesti v Makedoniji so v zadnjih dveh tednih dosegli nov višek. Skupina skrajnih privržencev konservativne stranke VMRO-DPMNE, ki so se udeležili shodov proti koaliciji socialdemokratov in albanskih strank, je prebila policijski kordon in vdrla v stavbo parlamenta. Protestniki so napadli opozicijske socialdemokratske in albanske poslance ter nekaj novinarjev. Med huje poškodovanimi je bil tudi Zoran Zaev, vodja Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM). V nasilnem obračunu brez primere, ki je potekal tudi pred vhodom parlamenta, je bilo vsega skupaj ranjenih več sto ljudi. Krvavi obrazi makedonskih poslancev so se naslednje dni pojavili v vseh največjih mednarodnih medijih, predstavljajo pa tudi trenutno stanje makedonske politične scene, ki si po dolgih letih politične krize še ni opomogla.
 Nova stopnja nasilja in protestov, ki si sledijo že mesece na ulicah večjih makedonskih mest, kaže na nevzdržnost političnih razmer. Po dveletni politični krizi, ki je sledila hudim obtožbam o korupciji in kriminalnih dejanjih, ki jih pripisujejo voditeljem vladajoče stranke VMRO-DPMNE, je bila ta prisiljena sklicati predčasne parlamentarne volitve decembra lanskega leta. Na volitvah je stranki VMRO-DPMNE za las uspelo premagati socialdemokrate, ni pa zbrala dovolj izvoljenih parlamentarcev, da bi lahko sama vladala. Obenem je zavrnila katerokoli možnost, da bi stopila v koalicijo z drugimi strankami. Po ustavnih pravilih bi v tem primeru moral makedonski predsednik podeliti mandat za sestavo vlade stranki, ki se je na volitvah uvrstila druga; to je SDSM, ki ji je po dolgotrajnih pogajanjih uspelo sestaviti večinsko koalicijo z albanskimi strankami. Predsednik republike Gjorge Ivanov, ki je bil izvoljen s pomočjo doslej vladajoče VMRO-DPMNE, pa je zavrnil možnost, da bi mandat podelil Zaevu. Očita mu, da je albanskim strankam med drugim obljubil nove zakone za uvajanje dvojezičnosti na območjih, kjer albanska manjšina predstavlja več kot 20% vsega prebivalstva. Politična praznina zadnjih petih mesecev je makedonsko krizo še poglobila. S stopnjevanjem šovinistične retorike pa se spor med strankami sprevrže v izbruh medetničnega nasilja, ki bi imelo za državo katastrofalne dolgoročne posledice.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika

Copyright 2017 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane

VSE ANKETE

Ali je upravičen 20-dnevni nadzor na meji med Italijo in Slovenijo (od 10. do 30. maja), ki ga bodo uvedli ob vrhu voditeljev G7 (26. in 27. maja) v Taormini na Siciliji?

ostale novice

Pertini odlikovan, a z veliko zamudo

Nekdanji italijanski predsednik se je v prvi vojni boril na Banjšicah

22. maja 2017 | 08:18

Orban v Mariboru opozoril na »nevarnost migrantov«

Madžarski premier je bil danes gost kongresa SDS

20. maja 2017 | 16:05

Teran ostaja slovenski, a s hrvaškim pridihom

Evropska komisija pričakovano sprejela t.i. delegirani akti

20. maja 2017 | 11:05

Rezija, Unesco, slovenščina in Rusi

Dolina pod Kaninom spet v središču pozornosti

20. maja 2017 | 12:03

SSk: Slovenci spet v podrejenem položaju

Igor Gabrovec zelo kritičen do nove različice italijanskega volilnega zakona

19. maja 2017 | 16:50

Tamara Blažina računa na Bratinov model

Stališče slovenske poslanske o predlogu novega volilnega zakona

19. maja 2017 | 09:30

»Rosatellum« in Slovenci

Slovenska manjšina enkrat omenjena direktno, enkrat posredno

18. maja 2017 | 19:58