Slovensko narečje v športu

Športne dejavnosti v slovenskem jeziku in narečju je treba razvijati tudi v Nadiških dolinah. S to ugotovitvijo se je zaključilo debatno srečanje, ki so ga priredili Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI), Združenje slovenskih športnih društev (ZSŠDI), Večstopenjska šola s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom in Inštitut za slovensko kulturo (ISK) v Špetru. Analiza temelji na podatkih 2.135 osnovnošolskih in nižješolskih učencev ter višješolskih dijakov. O raziskovalnih izsledkih je spregovoril Martin Maver (ZSŠDI), ki je analiziral jezikovno sestavo anketiranih športnikov in govorne navade v družinskih okoljih, razčlenil lestvico najbolj razširjenih športnih panog, opozoril na rabo slovenskega jezika in narečja v okviru športnega udejstvovanja, navedel razloge, ki vplivajo na izbiro športnega društva, ter prikazal stopnjo priljubljenosti in razširjenosti drugih zunajšolskih dejavnosti.
Raziskovalka SLORI Norina Bogatec je razvila krajše razmišljanje in izpostavila tri svoje poglede: o koristnosti longitudinalnih raziskav, ki z evidentiranjem družbenih sprememb znotraj slovenske manjšinske skupnosti omogočajo pravočasno in ustrezno oblikovanje teoretičnih izhodišč in operativnih ukrepov; o potrebi, da se mrežo manjšinskih ustanov (šolsko oziroma društveno mrežo) obravnava kot celoto, hkrati pa upošteva, da se glede na okolje posamezne šole/društva razlikujejo oziroma so si podobna ne glede na pokrajino, v kateri delujejo; o pomenu sodelovanja med šolo in organiziranimi zunajšolskimi dejavnostmi.
Profesorica slovenščine, zgodovine in zemljepisa na špeterski srednji šoli Vesna Jagodic je v začetku svojega posega izrazila veselje, da ima letos med kolegi tudi bivšo učenko, ki je pred kratkim zaključila študij v Ljubljani. Proces uveljavljanja slovenskega jezika in narečja v vsakdanjem življenju kaže namreč negativne trende, kakor izhaja iz njene raziskave na to temo. Po njenem mnenju, postopnemu opuščanju rabe slovenskega narečja bi se morali zoperstaviti v prvi vrsti z ozaveščanjem staršev, da je narečna beseda pomembna vez z družinskimi koreninami in s kulturo domačega okolja. Profesor telesne vzgoje na špeterski šoli in športni trener Mattia Cendou je podal izčrpen in natančen pregled športnih dejavnosti v Nadiških dolinah. Poleg zelo priljubljenega nogometa gojijo društva še odbojko, alpsko smučanje, kolesarjenje, tek in plavanje. Zanimivo, da sestavljajo nekatera nogometna moštva tudi mladi iz Livka, Kobarida in Tolmina. Planinska družina Benečije je edino društvo, pri katerem potekajo dejavnosti v slovenščini, njeni člani govorijo v slovenskem narečju in skoraj vsi učitelji prihajajo iz Posočja.