Na Krasu tudi svetovno prvenstvo?

Duša sekcije tekaških rolk pri AŠD Mladina Boris Bogatec je še vedno tudi trener, pa tudi neutrudni organizator. Z njim se nismo pogovorili samo o tekmah, ki jih je klub organiziral minuli vikend – ravninske tekme in sprinta za italijanski porak, a tudi o drugih izzivih.

Se je dvodnevno tekmovanje izšlo tako kot ste načrtovali?

Prav tako kot je treba. Včasih je nastal problem, ker ni bilo dovolj prostovoljcev, tokrat pa jih ni zmanjkalo. Priskočili so nam v pomoč odborniki, prijatelji in tudi starši. Za uspešno izpeljavo tekme jih je vsak dan sodelovalo okrog 50, ob njih pa so za uspešnost tekme poskrbeli še časomerilci in sodniki zveze Fisi. Tudi oni si zaslužijo pohalo, saj so dobro sodelovali in hitro pripravili vse lestvice. Velika zahvala gre nedvomno tudi številnim sponzorjem, ki so se z veseljem odzvali povabilu. Obe tekmi pa je odlično vodil za mikrofonom Jari Jarc.

Zadovoljni ste zagotovo tudi z društvenim rezultatom. V soboto ste bili najboljši na klubski razvrstitvi.

Tako. To pa predvsem po zaslugi najmljaših, saj smo v teh kategorijah imeli največ tekmovalcev. To je spodbudno za prihodnost naše sekcije.

Kot ste povedali na predstavitvi dogodka, vam z izbiro proge ni bilo lahko: asfalt potrebuje nekaj popravil, del proge ste tudi sami pokosili, redarjev pa ni bilo. Ste kdaj razmišljali, da bi daljšo preizkušnjo zaradi tega speljali tudi preko meje, kjer bi v Sloveniji morda dobili več posluha do takih športnih prireditev?

Naj povem, da del proge med Saležem in Samatorco je naposled uredila Občina Zgonik, za kar se jim zahvaljujem. Kar se tiče čezmejnosti pa tako: res bi lahko progo speljali v Slovenijo, a del, ki povezuje državni meji proti Gorjanskemu je precej strm in to bi bila težava. Naj povem, da na že izbrani krožni trasi med Samatorco mimo Bajte in Saleža dosežejo tekmovalci tudi 85 km/h, tako da zna postati tudi nevarno. Varnost pa je seveda na prvem mestu. Na Krasu imamo ob cestah tudi veliko zidkov, zato je treba biti še posebej pozorni. Razmišljali smo tudi o krožni progi od Samatorce pa vse do Gabrovca mimo Zgonika, Saleža in naprej spet v Samatorco, a bi to pomenilo ogromen organizacijski zalogaj, vsaj še 20 prostovoljcev in tudi veliko več zapor na cestah. Drugih primernih prog pa nismo dobili, v mestu pa bi bile zapore še bolj problematične. Pa naj še nekaj dodam.

Prosim.

Zaradi dobre organizacije so nas že večkrat pozvali, da bi organizirali tudi kako tekmo svetovnega pokala ali svetovno prvenstvo, ker so meddrugim tudi trase vrhunske. A težave so finančne. V drugih krajih so glavni sponzorji javne ustanove, kar pa bi v Trstu verjetno težko dosegli. Taka tekma stane desetkrat več kot državni pokal, zagotovo 100.000 evrov in še več. Za tem pa bi morala tudi stati ekipa odbornikov, ki se celo leto ukvarja izključno s tem, kar pa bi pomenilo, da bi bili ob trenerje in pomembne odbornike, kar pa si ne smemo dovoliti, saj bi sicer nastradale vse ostale dejavnosti.razrešeno poglavje trenerskih izkaznic, saj bi morali za prvo stopnjo rolkarji preživeti 90 dni na snegu, pa četudi je za nas sneg samo dodatek v zimski sezoni. A kaže, da so to razumeli in bo morda prišlo do sprememb.

Več v torkovi številki Primorskega dnevnika