»Košarka naj bo predvsem igra«

Navdušenim prisotnim, ki so se s tribun spuščali na igrišče, je segal v roko, se jim zahvalil za obisk, jih spodbujal k posredovanju vrednot prek igre košarke. Za nekatere je podpisoval izdaje svojih knjig o minibasketu, podobno kot to storijo slavni glasbeniki in filmske zvezde. Že to je dokaz o priljubljenosti oziroma o vlogi, ki jo ima Mondoni v svetu mladinske košarke, pa čeprav v Italiji najbrž ni deležen slovesa, ki bi si ga v celoti zaslužil in kakršnega je deležen širom po svetu.
V Italije ste odsotni že vrsto let, kje ste bili med tem časom?
V zadnjih letih sem v sklopu projekta »Young coaches 2000« predaval in treniral predvsem v državah, ki so bile nekoč del Sovjetske zveze, na primer v Armeniji, Belorusiji, Gruziji, Uzbekistanu in drugje. V omenjenih državah vlagajo ogromno truda v tehniko in fizično moč igralcev. To že od samega minibasketa dalje, saj pojmujejo prve košarkarske korake kot prvo stopnico na poti, ki vodi do profesionalne košarke. V nekaterih košarkarskih klubih v Litvi, Latviji in Estoniji mladi košarkarji vadijo »pick and roll« in »pick and pop« že pri desetih ali enajstih letih, kar je za nas težko pojmljivo. Zanje je fizična priprava že od zgodnjih let osnova, na kateri potem vadijo košarkarsko tehniko.
Katere države ste še obiskali?
V Afriki sem predaval v Maroku, Tuniziji, Egiptu in v Senegalu. Čeprav jim tu primanjkuje igrišč, kjer bi mladi redno trenirali košarko, se stanje iz leta v leto izboljšuje. Senegalci imajo na primer zelo visoke igralce, kar je opazno že pri zelo mladih. Zaradi tega je precej samoumevno, da treninge osredotočajo na fizično pripravo. V zadnjih letih srečujem številne profesionalne košarkarje, ki so po rodu iz ene izmed afriških držav, in ki zelo kakovostno nastopajo tudi na evropskih prvenstvih. V vseh teh državah pojmujejo minibasket kot osnovo za pravo, profesionalno košarko.
Celoten intervju lahko preberete v današnji (sredini) tiskani izdaji našega dnevnika.