Kritično o odnosu Dežele do Slovencev

V petek, 24. (Gorica) in v soboto, 25. 11. (Trst) bo druga deželna konferenca o zaščiti slovenske jezikovne skupnosti. Prvo znanstveno poročilo Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) so zaupali Adriana Janežič, ki bo govorila o deželnem zaščitnem zakonu za Slovence. Njena ocena izvajanja zakona ni ravno spodbudna, prej nasprotno. Precej zakonskih predpisov je ostalo na papirju, nekateri pa so bili uresničeni le delno. Med zakonskimi členi, ki še niso doživeli celovitega izvajanja, poročevalka omenja predpis o slovenskih imenih, priimkih in poimenovanjih. V zakonskem členu, ki predvideva sodelovanje med jezikovnimi skupnostmi v FJK, poročevalka ugotavlja, da prizadevanja Dežele na tem področju niso dovolj prepoznavna. Veliko bolj aktivna so bila združenja in ustanove posameznih skupnosti, kot sta npr. projekta Jezik-Lingua in Eduka. Janežič ugotavlja, da je v zadnjih letih potekalo imensko in hierarhično nazadovanje osrednjega organa, pristojnega za varstvo jezikovnih manjšin v sklopu deželne uprave. Ključni problem je vsekakor pomanjkanje strokovnih kadrov z znanjem slovenščine v službah in uradih, ki se na raznih področjih ukvarjajo s slovensko manjšino. »Sklic deželne konference o zaščiti Slovencev pred iztekom mandata deželnega sveta ni ne strateški in ne funkcionalen, saj ne dopušča možnosti, da bi neposredno vplivali na sprejemanje predpisov in izvajanje določil,« je izpostavila še Janežič. Vse je namreč prepuščeno novi deželni upravi, zato bi se morala takšna konferenca odvijati v začetku ali sredi zakonodaajne ter nikakor ne ob koncu mandata deželnih upraviteljev.