Rupel in njegova žametna zavesa

Bivši dolgoletni slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel v svoji knjigi z naslovom Železo in žamet, od kulture do države piše o slovenski državnosti in EU po koncu hladne vojne. Kot je dejal v izjavi za STA ob današnji predstavitvi knjige, je važno sporočilo te knjige tudi vprašanje meja. Ne samo slovensko-hrvaške, ampak tudi »meje napram migrantom in tem valovom, ki pljuskajo pravzaprav ob naše meje z juga, vzhoda in tako naprej. Poskušam definirati to mejo in zaradi tega ima knjiga tudi naslov Železo in žamet. Eno je železna zavesa, drugo je žametna zavesa. Schengen je v bistvu žametnega zavesa. Žametna zavesa ne omejuje izstopa iz tega sistema, ampak kontrolira vstop,« je dejal Rupel. Izrazil je tudi prepričanje, da je varovanje zunanjih meja EU zelo pomembno, tudi za prihodnost unije. To, kar se dogaja z našo vzhodno ali jugovzhodno mejo, je po oceni Rupla težava, ker si je Slovenija leta 2015, ko so čez to mejo drvele množice migrantov, prislužila sloves negotovosti in nezanesljivosti. Zaradi tega so začeli Avstrijci graditi svojo mejo med Slovenijo in Avstrijo. Če bi prišlo do tega, da bi Avstrijci v resnici postavili svojo mejo na Karavankah oziroma med Slovenijo in Avstrijo, bi to bil velik korak nazaj, je še dejal. Večina Ruplove knjige sicer govori o tem, kako je prišlo do slovenske države. Knjiga vsebuje tudi nekaj dokumentov, ki se tičejo slovenske vlade, korespondenco med Ruplom in takratnim predsednikom države Janezom Drnovškom ter nekaj drugih dokumentov. Gre za izčrpen opis obdobja med letoma 1990 in 2010, ker je v njej govora tudi o arbitražnem sporazumu.