Sobota, 27 april 2024
Iskanje

S filharmoniki v Tržiču zablestela petnajstletna violinistka

Orkester Slovenske filharmonije je nastopil pod vodstvom Douglasa Boyda

4. mar. 2024 | 17:48
Dark Theme

Občinsko gledališče v Tržiču je v preteklosti zelo pogosto gostilo Simfonični orkester RTV Slovenija, ki je pod vodstvom pokojnega Antona Nanuta izvedel veliko zanimivih projektov, po dolgem času pa je v soboto na oder spet stopil slovenski ansambel, tokrat orkester Slovenske filharmonije, ki ga je vodil Douglas Boyd. Program je bil vabljiv iz več razlogov: vseboval je skladbo Jurija Mihevca, ki je na naših odrih prava redkost, predstavil nam je petnajstletno violinistko, ki je že zablestela s svojim izjemnim talentom, nazadnje pa Prvo Brahmsovo simfonijo, ki je pravi balzam za dušo.

Jurij Mihevec je ubežal ozki ljubljanski družbi in staršem, ki so ga usmerili v študij prava, ko je na Dunaju začel spoznavati mojstre, kot so Beethoven in Schubert: popolnoma se je posvetil glasbi kot pianist in skladatelj, sicer bolj nagnjen h lahkotni salonski glasbi, ki je v Parizu doživela boljši sprejem kot na Dunaju, zato je mojster v francoski prestolnici tudi ostal in tam umrl leta 1882. Uvertura iz glasbene drame Das Kind der Fee - Vilinski otrok je zazvenela v dokaj čistem klasičnem slogu, sveža in živahna, nato je v elegantni beli koncertni obleki na oder stopila Patricija Avšič. Še ne šestnajstletno dekle je k študiju violine najprej napotil oče, tudi sam violinist, nato je njen profesor postal Boris Kuschnir (svojčas v Moskvi učenec Davida Ojstraha), najprej na glasbeni Univerzi v Grazu, nato na Dunaju, kjer je kot zmagovalka tekmovanja prejela v izposojo čudovito violino italijanskega goslarja Landolfija.

Njen curriculum je že sijajen in verjamemo, da se bo le še obogatil, kajti dekle ima vse potrebne vrline za vrhunsko solistično kariero. To je dokazala v izvedbi Koncerta št. 1 v fis-molu op. 14 Henryka Wieniawskega, ki sodi med najzahtevnejše partiture violinske literature in ga prav zaradi tega zelo redko poslušamo: že izbira tonalitete je za violinista zelo neudobna, kot bi skladatelj nalagal težavnostne stopnje in se v tem kosal s Paganinijem ter ga morda po zahtevnosti tudi prekosil.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava