»Tudi moj oče Venceslav Rojc je čez noč postal Amedeo Roi«

Tatjana Rojc je dobitnica nagrade Ostana, ki jo v istoimenskem kraju v Piemontu pod Monvisom vsako leto podeljuje okcitanska organizacija Chambra d'Oc osebnostim, ki so se uveljavile pri vrednotenju svojega jezika. Gre seveda za manjšinske jezike, večinoma evropske, pa tudi izvenevropske. To je drugič, da je med nagrajenci Slovenec; leta 2010 je namreč nagrado Ostana prejel Boris Pahor.
V utemeljitvi nagrade Tatjani Rojc je poudarjeno njeno vsestransko delo v korist slovenskega jezika v Italiji. Gre za prevajalsko in uredniško delo, pa tudi za pisateljsko, vse do njene zadnje knjige, prvega romana v italijanščini, ki izpostavlja prav pomen jezika za slovensko manjšino kot neodtujljivo vrednoto. Seveda je v utemeljitvi navedena tudi njena vloga pri seznanjanju italijanske javnosti z Borisom Pahorjem in njegovimi deli.
Z nagrajenko se je pred številnim občinstvom pogovarjal tržaški novinar Pietro Spirito. Beseda je tekla o nekdanjem in sedanjem Trstu ter njegovih slovenskih ustvarjalcih: Trubar, Cankar, Kosovel, Pahor, Rebula ... A tudi o njihovem odnosu do italijanskega jezika. Spomnila je na Miroslava Košuto. ki je v šoli spoznal sovraštvo učiteljev do slovenskega jezika, zaradi česar je za več časa intimno odpisal italijanščino. Prizadelo ga je tudi dejstvo, da ga župnik ni smel krstiti z imenom, ki so ga izbrali starši, ampak je s krstom postal Angelo Cossutta, kar se je v tistem času dogajalo številnim Slovencem. »Tudi moj oče Venceslav Rojc je čez noč postal Amedeo Roi,« je presenečeni publiki razodela Tatjana Rojc.