Prej prijateljica kakor ljubica ...

23. aprila, na svetovni dan knjige, so se 20. slovenski dnevi knjige proti večeru preobrazili v Noč knjige. V Ljubljani, kjer se je včeraj zaključil tudi knjižni sejem, so se vrstili literarni dogodki, odprte knjigarne pa so vabile k nakupu knjig.
S knjigo so v tej noči praznovali tudi na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer je Minister Gorazd Žmavc slovesno odprl prvi večer branja slovenske zamejske literature. Na prijetnem srečanju, kjer so imele glavno besedo zgodbe in pesmi, so nastopili z branjem svojih del štirje predstavniki Slovencev, ki ustvarjajo zunaj meja Republike Slovenije: gospa Katalin Hirnok je uvedla bralni večer z zgodbo v porabskem narečju, sledil je odlomek priznane tržaške pisateljice Eveline Umek, borec za ohranjanje slovenske kulturne dediščine v Istri Emil Zonta, je poleg branja delil s publiko tudi nekaj osebnih zgodovinskih trenutkov, avstrijsko Koroško pa je predstavljal vsestranski ustvarjalec Ivan Klarič, ki je prebral nekaj svojih pesmi.
Minister za zamejce in Slovence po svetu Gorazd Žmavc je iznesel misel, da je sodelovanje med slovensko stvarnostjo v matični državi in Slovenci izven nje pomembno za spodbujanje skupnega kulturnega prostora. Izpostavil je tudi pomembno vlogo, ki jo bo nosilo novo nastajajoče knjižno središče v Trstu, ki nastaja ob podpori Urada (na stenah so viseli tudi panoji o nastajajočem TS360) in bo nadomestilo Tržaško knjigarno, ki je obratovala dobrih 40 let.
Prisotna sta bila tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina in generalna sekretarka Unesca Marjutka Hafner. »Knjiga nam je danes prej prijateljica kot ljubica, saj se je spomnimo samo eno noč v letu,« pravi Ivo Svetina. Poudaril je tudi, da Slovenija večkrat ne izpolnjuje dolžnosti, ki jo ima do manjšine ter da so meje med državama še kako vidne. »Literatura potrjuje identiteto, zato sem vesel, da sem danes tu. Če bomo knjigo večkrat vzeli v roke, jo brali in pisali knjige, potem bomo res narod knjige.«
V nadaljevanju je v prijetnem vzdušju tekla beseda tudi o pomenu besed, zgodovini slovenskega jezika, narečjih, lepoti, ki jo lahko nosijo v sebi zgodbe, in doživetjih, ki se lahko prelijejo na papir. O besedah je koroški pesnik Ivan Klarič tako zapisal: »Kaj delajo besede? V pesmih se ljubijo, v slikah se skrivajo, v kreganju se kvarijo ... v tišini se spet rojevajo.«