Plošča v spomin na Normo Cossetto »vsiljeno dejanje«

Svečanost ob odkritju plošče v spomin na Normo Cossetto je bila »vsiljeno dejanje, pred katerim ni prišlo do nikakršnega posvetovanja z učnim osebjem ter do nobene razprave ali presoje v kolegijskih organih«. Tako piše v dokumentu, ki ga je podpisalo 78 od 120 profesorjev in profesoric italijanskih licejev Alighieri, Slataper in Duca Degli Abruzzi iz Gorice, katerim se postopek, ki je privedel do postavitve obeležja v pritličju stavbe klasičnega liceja in priprave programa ob letošnjem dnevu spomina na fojbe in eksodus, ne zdi v skladu s predpisi in avtonomijo šole.

Ploščo spotike, na kateri med drugim piše, da so Normo Cossetto, »vzor poguma in domoljubja«, umorili »slovanski partizani«, so 9. februarja odkrili ob navzočnosti Paole Frassinetti, državne sekretarke na ministrstvu za šolstvo, ki je dalo obeležje postaviti na predlog združenja Lega nazionale. Kot je Primorski dnevnik že poročal, ni bilo na slovesnosti nikakršne omembe zgodovinskih okoliščin, v katerih je do fojb in eksodusa prišlo. Nihče ni omenil fašizma in okupacije Jugoslavije, zato so vse lepe besede o pravičnosti, spoštovanju in spravi med narodi zvenele dokaj votlo. Odkritju obeležja je sledilo srečanje z maturanti, ki so jih nagovorili pisatelj Mauro Tonino, Laura Stanta iz Odbora deportiranih v Jugoslavijo, sekretarka Frassinetti in predsednik goriškega združenja Lega nazionale Urizio.

Nekateri dijaki, kot smo poročali v prejšnjih dneh, so bili nad dogodkom zgroženi, prav tako pa je več profesorjev že pred odkritjem plošče izrazilo pomisleke, saj je do postavitve spominskega obeležja prišlo mimo Sveta šole. Le-ta je bil postavljen pred dejstvo in se o plošči ni mogel izreči, čeprav bi na podlagi ministrske okrožnice št. 313/80 in Uredbe predsednika republike št. 416/1974 to moral storiti, ocenjujejo podpisniki. »Javne šole niso nikogaršnja zasebna lastnina,« menijo profesorji in izpostavljajo, da to velja tudi za ministrstvo in razna združenja, ki si želijo korektnih odnosov s šolami. Šole imajo svoje dostojanstvo in avtonomijo ter morajo delovati v skladu z zakonodajo, pristavljajo profesorji. Dalje poudarjajo, da je javna šola odprta in z veseljem sprejema predloge zunanjih ustanov, zgodovinskih in kulturnih zavodov ter združenj, »vendar je treba pri tem spoštovati njeno institucionalno dostojanstvo, ki je zapisano v ustavi italijanske republike«.

Podpisniki se v besedilu ne spuščajo v zgodbo Norme Cossetto. V pismu izražajo spoštovanje do zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje dan spomina, in takratnih osebnih tragedij, velike pomisleke pa imajo glede soudeležbe »združenj, ki javno izražajo politična in kulturna stališča, ki so neo-nacionalistično usmerjena in v katerih ne manjka revanšističnega duha«. Po mnenju profesorjev se mora javna šola naslanjati na ustanove in osebnosti, tudi različnih usmeritev, ki se z zgodovino ukvarjajo poklicno in katerih raziskave temeljijo na znanstvenih metodah. Samo tako, menijo podpisniki, bodo lahko mladi razumeli tragično preteklost vzhodne meje, druge svetovne vojne in osvobodilnega boja ter se izobraževali v duhu, ki je v sozvočju s čezmejno Evropsko prestolnico kulture 2025.