Pobesneli Koren spravil na kolena Gorico in Novo Gorico

»Pobesnela voda iz Korna je spravila na kolena Gorico in Novo Gorico«. Pred natanko tridesetimi leti je Primorski dnevnik poročal o siloviti povodnji, ki je v noči s 6. na 7. oktober 1987 prizadela obe Gorici. »Škoda je ogromna, dosti večja od one, ki jo je prizadela podobna poplava leta 1983. Takrat je bregove prestopil samo Koren, tokrat tudi Vrtojbica. V Gorici je voda preplavila ves severni del mesta, od Škabrijelove ulice do Placute. Dramatično noč so preživeli v bolnišnici, kjer je voda ponekod dosegla dva metra višine in opustošila več oddelkov,« so zapisali v Primorskem dnevnik pred tridesetimi leti. Zaradi povodnje so v splošni bolnišnici v Ulici Vittorio Veneto prekinili delovanje operacijskih sob; narasla Vrtojbica je poplavila celotno območje, voda je poškodovala električno centralo bolnišnice, s pomožnim agregatom so uspeli zagotoviti električno energijo le za razsvetljavo. V urgenci v pritličju je zavladala popolna zmeda; osebje je skušalo rešiti pred vodo naprave; neuporabna so bila dvigala. Bolnike so preusmerili v bolnišnice v Krminu, Vidmu, Trstu in Palmanovi. V farmacevtskem oddelku se je nabralo dva metra vode, zaloga zdravil je bila popolnoma uničena. Ogromna je bila škoda tudi v Novi Gorici in Šempetru, kjer je voda preplavila trideset ulic, bolnišnico, tovarne, upravna poslopja in nešteto hiš. V Šempetru je povodenj terjala tudi smrtno žrtev. Električni tok je ob dotiku z vodo ubil upokojenca, ki je s črpalko skušal izprazniti klet. Imenoval se je Milan Nanut, imel je 65 let.
V Gorici je bilo največ škode v Škabrijelovi ulici, na Trgu De Amicis - na Kornu, v Ulici Brass in v Ulici Vittorio Veneto. Voda je tako drla, da je s cestišča in pločnikov odnesla granitne kocke, poplavila je trgovine, skladišča, javne lokale. V številnih primerih je voda zalila objekte, ki so jih lastniki komaj popravili po poplavi iz leta 1983. V Gorici je povodenj povzročila približno pet milijard lir škode, sanacija je trajala več let. Voda je med drugim zalila tudi palačo Attems-Petzenstein; za njeno obnovo in za ponovno odprtje Pokrajinskih muzejev je bilo treba čakati celih petnajst let. Prenovljeno palačo so odprli komaj 29. decembra 2001.