»Lahko rečemo, da je boj za pravice delavcev končan?«

Tudi letošnje prvomajsko slavje v Števerjanu je bilo množično in doživeto. Po dopoldanskem pohodu je bila v popoldanskih urah na sedežu društva Briški grič na Bukovju na sporedu slovesnost, med katero je številne udeležence nagovorila državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

»Za vse, ki smo stari nekaj več kot dvajset let, so prvomajski spomini med najlepšimi iz našega otroštva in mladosti. Nežno poplesavanje plamenov, ko smo sedeli ob kresu, vonj po prvih divjih narcisah in opojne arome, take kot današnje, ki so se širile na pikniku. Zvok budnice godbe na pihala, vznesenih pesmi, veselih besed in glasnega smeha. Prvo sedenje na sveži travi, prvi dan za kratke hlače in dokolenke, če smo imeli srečo, prvi sladoled. Prvi okus najlepšega, kar prihaja – okus sonca in svobode. Marsikdo misli, da prvi maj je in mora ostati samo to – spomin, tudi če lep, ampak le spomin. Da je sporočilo mednarodnega delavskega praznika zgodovinska ostalina, folklorna posebnost, odmev nekih drugih časov. Da je boj za pravice delavk in delavcev že zdavnaj končan. Da je pravzaprav že sama beseda pravica nepotrebna in beseda delo tudi. Ker imamo zdaj druge besede: človeški kapital, dodana vrednost, storilnost, razvoj kadrovskih virov. Z njimi prodajamo usode, opravičujemo odpovedi in zapiramo tovarne, ki so dajale kruh generacijam,« je dejala Vesna Humar.

Spomnila, je da je bil pred nekaj dnevi svetovni dan varnosti pri delu. Med drugim so mednarodne organizacije javnosti sporočile podatek, da je v minulem letu po svetu umrlo vsaj 19.000 delavcev – zaradi vročine. »Dokler živimo v svetu, v katerem delavec sredi dneva umre na gradbišču ali spi na umazani blazini na betonskih tleh, in ne, ni treba daleč za take prizore, lahko rečemo, da je boj za pravice delavcev končan?« se je vprašala slavnostna govornica, ki je nato spomnila še na lik Marice Nadlišek Bartol in na problem neenakosti med spoloma: »Dokler pozabljamo, da so naše none in pranone držale pokonci tri vogale hiše, garale na njivah in v štalah, pošiljale denar iz Rima, Milana in Aleksandrije, prehodile na stotine kilometrov, da so na trgu v Trstu in Gorici s prodajo jajc in mleka in mesa zaslužile nekaj lir, krpale nogavice, drgnile rjuhe, učile v šolah, pisale v časopise, umirale v zaporih kot aktivistke, negovale ranjence, reševale življenja in namesto zgodovinskega spomina izberemo prazno ideološko floskulo o popolni družini, ki nikoli ni obstajala, lahko rečemo, da je boj za pravice delavk končan?«

Govornica je še dejala, da »vrednote prvega maja nikoli niso poznale meja in delavsko gibanje je bilo vedno mednarodno«. »Živimo v okolju, kjer so bili jeziki, dokler nas niso dosegli čudni zgodovinski časi, bogastvo, vrednost, sredstvo za sporazumevanje, temelj sožitja,« je povedala ter v duhu sožitja, bratstva in enakosti navzoče nagovorila še v italijanščini. Spomnila jih je na to, da bo naš čezmejni prostor prihodnje leto Evropska prestolnica kulture ter da »ni kulture brez delavcev«.

»Težko je človeku pri srcu, ko vidi, da še nekaj mesecev pred tem civilizacijskim praznikom, ki je naš, ki je skupen, ki je velik, ostaja med nami tisto majhno, nizkotno, razdiralno sovraštvo. Upam, da bodo tisti, ki 25. aprila mažejo spomenike, našli zdravi razum in vest svojo. Upam, da vsi, ki živimo v tem prostoru – Slovenci, Italijani, Furlani, prišleki iz vseh koncev sveta – ne bomo dovolili, da nas ti izbruhi jeze in strahu potrejo, temveč bomo ostali močni in krepki,« je še povedala Vesna Humar.

Med številnimi gosti števerjanske slovesnosti je bila tudi slovenska senatorka Tatjana Rojc. »Števerjan je eden od krajev, kjer se primorski Slovenci vsakega 1. maja srečujemo skupaj z vsemi ostalimi, ki se zavzemajo za demokracijo, svobodo, medsebojno spoštovanje in socialno pravičnost. Gre za vrednote, za katere so se borili antifašisti in v katerih se pravi demokrati ne morejo ne prepoznati,« je povedala senatorka. Med navzočimi v Števerjanu so bili še števerjanska županja Franca Padovan, deželna predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in goriški predsednik SKGZ Marino Marsič.

S koncertom je dogajanje v Števerjanu, ki ga je priredilo društvo Briški grič pod pokroviteljstvom SKGZ in ZSKD, glasbeno popestril Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, ki letos praznuje 80-letnico delovanja. Za veselo vzdušje po uradnem delu prireditve so poskrbeli člani benda The Maff.