Švedi odkrivali naše kraje

V pritličju liceja Prešeren že teden dni visi velika švedska zastava, ob njej pa kraljuje napis Välkomna kära vänner oz. dobrodošlica tokratnim gostom - sedemindvajseterici dijakov in dvema profesorjema iz gimnazije Väsaskolan iz mesta Gävle na Švedskem, ki jih gostijo družine dijakov 4. razredov treh smeri - znanstvene, klasične in uporabnih znanosti.
»Šolska izmenjava uspešno poteka vsaki dve leti vse od leta 2000, vsakič pa jo skušamo osvežiti oz. posodobiti z vključevanjem novih vsebin,« nam je zaupala profesorica angleškega jezika Barbara Lapornik, ki s kolegi - profesorji matematike in fizike Aljo Stergonšek, slovenščine Alešem Doktoričem in telesne vzgoje Markom Kalcem - tačas skrbi za mlade goste in njihove spremljevalce. V vseh teh letih se je izkazalo, da tovrstne izmenjave omogočajo dijakom spoznavanje kulturnih razlik in življenjskih navad oz. vzgojnih metod, kar omogoča naposled tvorno soočanje. Prav gotovo so tudi nek obris tega, kar je projekt Erasmus, za katerega se odloča vse več mladih univerzitetnikov. Lapornikova se je zahvalila vsem staršem, ki na svojih domovih gostijo mlade - brez njihove pomoči res ne bi šlo.
Gostje so od ponedeljka sledili delavnicam in predavanjem, popoldneve pa so izkoristili za spoznavanje okolice in mestnega središča ter za nakupovanje oz. brezskrbno druženje. To pa še ni bilo vse, saj so zanje organizirali tudi dvodnevno delovno prakso pri nekaterih tržaških znanstvenih ustanovah, na Visoki šoli Sissa, v tržaškem astronomskem observatoriju in na nekaterih univerzitetnih fakultetah. Po današnjem spoznavanju Benetk, pa bodo gostje jutri odpotovali.
Maja odletijo naši
Od 27. maja do 4. junija bodo v mesto Gävle (160 kilometrov od Stockholma) odleteli »prešernovci« s svojimi profesorji. Lapornikova je poudarila, da bodo dijaki sledili pouku tako kot tudi profesorji, ki bodo spoznavali nov šolski sistem - reforme, izpite in prisotnost digitalne komponente. »Švedska je vključena v Evropsko unijo, njihov šolski sistem pa je precej različen od našega, so pa vseeno nekatere stvari, ki nas družijo,« je pojasnila in dodala, da Evropa tačas stavi zlasti na razvijanje življenjskih kompetenc na raznoraznih področjih - kreativnost torej, kritično razmišlljanje, uporaba interneta, komunikacija, sodelovanje, pa tudi emotivna komponenta je vse bolj aktualna, tako kot socialna odgovornost.