»Quarantaquattro gatti? Sploh mi ni bila všeč!«

»Resnici na ljubo, bi na okroglo obletnico povsem pozabila, ko me ne bi konec lanskega leta poklicali z državne mreže Rai. Pripravljali so televizijski spominski večer ob 60-letnici otroškega festivala Zecchino d'Oro 60 Zecchini s Carlom Contijem in želeli so, da bi nekdanji izvajalci svoje uspešne pesmi spet zapeli. Nisem pristala. Ni mi bilo do tega.« Barbara Ferigo je pred petdesetimi leti, 19. marca 1968, kot drobno temnooko in temnolaso, nekaj več kot štiriletno dekletce zaslovela z zmago na 10. Zecchinu d'Oro s pesmijo Quarantaquattro gatti. Te pesmi sploh ne poje več, zaupa med srebanjem kave. »Nikoli mi ni bila všeč. Tistega leta so bile vse ostale veliko lepše ...« Kljub temu, da je morda še danes najbolj prepoznavna otroška pesem iz tistega obdobja, saj se ritma "tarantelle" in matematičnega refrena čisto vsi spominjamo, se je Ferigova otepa. »Skorajda vsako leto me kdo pokliče, ker snuje snidenje med nekdanjimi pevci. Nikoli ne grem zraven. Sramežljiva sem že od malih nog, nastopanje pa mi sploh ne odgovarja.« Na pogovor pa je prijazna gospa Barbara takoj pristala. Srečali sva se v Trstu, kamor se je iz Gorice preselila pred več kot 25 leti in kjer je zaposlena na Deželi FJk.
Z babico v Bologno
Deklico so na počitnicah v kraju Forni di Sopra leta 1967 na nastopu na neki vaški prireditvi slišali iskalci talentov, ki so za program iskali nadarjene pevce. Igra - tako jo je doživljala Barbara - se je začela: najprej nekaj selekcij, nato pa priprave na nastop na otroškem pevskem festivalu v Bologni. Pospremila jo je babica, ki je z njo pri gostujočih patrih ostala skoraj mesec dni. V tem času se je morala deklica temeljito naučiti besedilo pesmi, ki so ji jo določili, ponavljati in ponavljati, kar je bilo za tako majhnega otroka zelo dolgočasno, pravi.