Kako je mogoče verjeti, da je Zemlja ploska?

»Mlad moški z mitraljezom je nekje v ZDA vdrl v picerijo, zajel je nekaj talcev in več ur ostal zaprt v lokalu. Želel je namreč prekiniti trgovino z mladoletnimi ženskami oz. izkoriščanje prostitucije, ki naj bi ga v lokalu upravljala sama Hilary Clinton ... Od kod njemu ta novica, se boste vprašali: s spleta seveda. Lažni novici je mladenič nasedel do take mere, da je sam - z mitraljezom - želel prekiniti posel.«
Novinar, pisatelj in generalni sekretar odbora CICAP (Comitato Italiano per il Controllo delle Affermazioni sulle Pseudoscienze) Massimo Polidoro je številnemu občinstvu, ki se je v ponedeljek zbralo v dvorani hotela Savoia Excelsior, skušal pojasniti, kako se lahko s pomočjo znanosti branimo lažnih novic oz. kako jih vsaj lahko prepoznamo. Gost je ugotavljal, da ne gre za nekaj sodobnega, pač pa da nas laži in domišljijske zgodbe spremljajo od pamtiveka: tako kot bajka, da je cesar Neron zanetil požar v Rimu. Dejansko gre za teorije, ki se največkrat rodijo kot posledica tragičnih, terorističnih dogodkov, kot sta to bila na primer Kennedyjev umor ali 11. september, je pojasnil, in hodijo vštric s tehnološkim razvojem, ki dovoljuje vse lažje širjenje novic - naj si bodo lažne ali ne.
Zakaj pa lažnim novicam nasedamo? »Zakaj lahko verjamemo, da je Zemlja ploska, da po sevanju v Fukušimi cvetje raste z napakami ali da na obale občasno nasedejo kalamari velikani? Ker preprosto verjamemo vsemu, kar preberemo, oz. ker večina izmed nas ne zna oceniti realnosti okrog sebe, kaj šele, da bi jo preverjala. Nagnjeni smo k temu, da povsod iščemo potrditve naših prepričanj in da brez pomisleka sprejemamo samo informacije, ki naša prepričanja potrjujejo.«