Trst kot lokomotiva razvoja

Trst lahko postane lokomotiva razvoja tako svojega kot širšega ozemlja Furlanije Julijske krajine, a tudi sosednjih držav in zahodnega Balkana, pogoj za to pa je premagovanje vsakršne skušnjave po izolaciji in zapiranju. To izhaja iz zelo dobro obiskanega srečanja, ki ga je 11. januarja v prepolni dvorani tržaškega Novinarskega krožka priredilo združenje Luoghi comuni.
Povod za srečanje o Trstu in njegovi težavni vlogi lokomotive so združenju dali zadnji dogodki, ki kažejo na to, kako mesto ponovno pridobiva na veljavi, saj pristanišče beleži stalno rast, ravno tako logistika, napovedujejo pa se velike investicije v staro pristanišče. Trst pa se mora zavedati te odgovornosti in potreben je nov skupen dogovor, vprašati pa se je treba, ali je deželna politika sposobna takega koraka, je uvodoma dejal predsednik združenja Luoghi comuni, bivši tržaški župan Roberto Cosolini. Na njegove izzive so skušali odgovoriti nekdanja predsednika deželne vlade Roberto Antonione in Renzo Tondo, deželni odbornik Francesco Peroni in videmski župan Furio Honsell, ki sta v preteklosti vodila tudi tržaško oz. videmsko univerzo.
Za Antonioneja je glavno vprašanje to, s katerimi inštrumenti in zamislimi konkretizirati potencial mesta. Potrebne so osebe, dalje osebe z dobro voljo in kontinuiteta, predvsem pa podpora italijanske vsedržavne vlade, je dejal Antonione.
Honsell ima vizijo Trsta kot lokomotive, ki ne pusti za seboj nikogar, po njegovem mnenju bi si morali zamisliti velik urbani sistem, po drugi strani pa bo zelo pomembno zasledovanje evropskih ciljev o trajnostnem razvoju. Vsekakor je treba Trst povezati s svojim zaledjem, je dejal videmski župan, ki ga skrbita maloštevilnost in staranje prebivalstva. Na to je opozoril tudi Peroni, za katerega je potrebno rešiti nekaj vprašanj, vezanih na odnose na deželnem ozemlju, izzive nove logistike in pristanišča na prostocarinskem območju, zavest o priložnosti za celotno deželno skupnost, povezanost z državno vlado, priložnosti posebnega statuta, na mednarodni ravni pa na priložnosti snujoče se nove Svilne poti in Evropske unije.
Tudi Tondo je prepričan, da sta usodi Trsta in FJK povezani, iskati je treba namreč tisto, kar povezuje, ne pa tistega, kar ločuje.
Da je Trst lahko lokomotiva samo pod pogojem, da se odpove skušnjavi zapiranja, je v svojih zaključkih ponovno poudaril tudi Cosolini, ki je opozoril na potrebo po jasnih izbirah v tem smislu: nepojmljivo je namreč, da je kdo še alergičen na slovenski jezik, je med drugim dejal bivši župan, ki je tudi opozoril, kako mora biti Trst kot evropska prestolnica znanosti leta 2020 priložnost za celotno FJK.