Življenje je eno - ne tvegajmo ga zaradi azbesta!

Tržaška veja neprofitnega Evropskega združenja za ozaveščanje o tveganju zaradi azbesta EARA (European Asbestos Risks Association) je pri nas dejavna že 10 let. Ozaveščanje in informativna dejavnost glede izpostavljenosti azbestu sta od vsega začetka temeljna cilja združenja, ki ima na Tržaškem dva informativna urada - prvi deluje v tržaški glavni bolnišnici, drugi pa v Miljah v uradih Cgil. Kakor je na včerajšnjem jubilejnem srečanju v deželni dvorani tessitori v imenu predsednika Paola Tomatisa povedal tajnik združenja Renato Milazzi, pa imajo občutek, da je še vedno premalo posluha za njihova prizadevanja.
Ob predavanjih na šolah, gledaliških predstavah in raznoraznih informativnih srečanjih združenje EARA veliko stavi na delovanje informativnih uradov. V njih nudijo prostovoljci obiskovalcem podporo, pomoč in zdravstvene nasvete glede zdravstveno-oskrbovalnih težav vezanih na obolenja zaradi azbesta - o morebitnih olajšavah za specialistične preglede in o vpisu v deželni register izpostavljenih azbestu. Urad v pritličnih prostorih bolnišnice so odprli leta 2016 - prvo leto jih je obiskalo 60 oseb, že lani pa so jih prešteli 177. V Miljah, kjer je problem azbesta veliko bolj prisoten - ladjedelnice, bivša rafinerija Aquila, tovarna Italsider - deluje podoben urad že od leta 2010; samo v zadnjih dveh letih so prešteli nad 100 oseb.
Enkrat mesečno je v informativnih uradih prisoten zdravnik Paolo Barbin s tržiškega deželnega centra za azbestne bolezni Crua. Včeraj je zaupal, da ljudje še vedno premalo vedo o obolenjih povezanih z azbestom - o azbestozi, raku na pljučih ali smrtonosnemu mezoteljomu plevre - žal pa tudi družinski zdravniki premalo poznajo problematiko teh bolezni, ki so v centrih v Tržiču in Palmanovi v velikem porastu. Vse več je med pacienti tudi žensk, ki niso bile z azbestom poklicno povezane, so pa v glavnem žene ali hčere mož, ki so nehote domov prinašali azbestna vlakna. Vrhunca obolenj še nismo dosegli, saj imajo azbestne bolezni zelo dolgo latenco, ki lahko traja tudi do 50-60 let, tako da bo višek predvidoma nekje leta 2020.