Sreda, 24 april 2024
Iskanje

Poklon pokončnemu tovarišu Rudiju

12. dec. 2017 | 17:23
Dark Theme

Skromen, pošten, tovariški, požrtvovalen in odprt do soseda. Tak je bil po besedah Maura Kralja, predsednika multikulturnega društva Brdina, Rudi Wilhelm, po katerem so društveni prijatelji, sorodniki in tovariši poimenovali dvorano v Domu Brdina. Številni so se zbrali v Domu, da bi s svojo prisotnostjo dokazali, kako zelo pogrešajo pokončnega tovariša.
Kot mentorja, ki ga je uvedel v življenjske vrednote, se je strica spomnil Matej Iscra, ki se je zaustavil pri njegovem pikolovskem duhu in pri neskončnih debatah o življenjskih konceptih in ciljih. Spomnil je, da je stric vložil veliko truda v gradnjo in vzdrževanje Doma Brdina in zato je prisotne pozval, naj ohranjajo njegovo socialno in kulturno dediščino ter jo naprej gojijo in širijo. Sindikalist Elio Gurtner je Rudija spoznal leta 1990 v vrstah nekdanje komunistične partije. Na večeru se je spomnil zlasti njegove neposrednosti, ki je bila včasih celo šaljiva in ironična, ter sposobnosti, da je pri vsaki stvari takoj zadel bistvo problema.
V imenu openskega VZPI-ANPI je spregovoril predsednik Dušan Kalc, ki mu je bil Rudi Wilhelm učitelj. »Izgubil sem prijatelja, s katerim je odšel del stvarnosti, ki je danes skorajda ni več. Stvarnosti, ki je slonela na človeški pokončnosti, poštenosti in nesebičnosti, na prepričanju v človekove vrednote, na predanosti načelom tovarištva in humanizma.«
Da je bil Rudi Wilhelm človek, ki je v svetu civilne družbe znal povezovati ljudi, ne glede na njihovo politično ali versko pripadnost, je v sporočilu zapisal predsednik Odbora Kraškega pusta Igor Malalan. Prijatelja se je spomnil tudi kulturnik Milan Rakovac, ki je svoje razmišljanje začel pri antifašističnem in delavskem svetu, pri tesnobi, ki nam jo danes povzročajo zunanje okoliščine - »zdaj bankarski fašizem, zdaj razne forme nacionalizma«, ali v vojnih časih režimi, »ki so rušili homogenost urbsa in heterogenost polisa.« Da je bil Rudi živa vez s teritorijem, resen in prizadeven - ravno to, kar danes pogrešamo v levici, je kot zadnji poudaril Giorgio Rossetti.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava