Milje proti plinovodu

Občina Milje je proti koncu letošnjega oktobra na Deželno upravno sodišče (DUS) Lacija vložila priziv proti odloku italijanskega ministrstva za okolje z dne 12. junija 2017, ki prinaša pozitivno mnenje o načrtu gradnje podmorskega plinovoda Trst-Gradež-Vileš, katerega uresničitev je povezana z načrtovano gradnjo kopenskega uplinjevalnika pri Žavljah, proti kateremu so se že večkrat izrekle tako Dežela Furlanija Julijska krajina kot druge krajevne uprave na Tržaškem. Konkretno je bil priziv vložen proti ministrstvoma za okolje in kulturne dobrine ter proti družbama Snam rete Gas SpA, ki želi graditi plinovod, in Gas Natural, ki želi graditi uplinjevalnik, je bilo rečeno na današnji (16. novembra) dopoldanski javni predstavitvi priziva v dvorani Millo v Miljah. Priziv so orisali miljska županja Laura Marzi, odbornica za okolje Laura Litteri ter odvetnika Walter Coren in Antonella Gerin, ki opozarjajo na potrebo, da se ne izgubi izpred oči ne načrta za plinovod ne tistega za uplinjevalnik, saj eden brez drugega nimata smisla: zadeva se namreč ni zaključila z negativnimi mnenji krajevnih uprav in pristojnih ustanov, prav tako ne z napovedjo ministra Calende, da uplinjevalnik ni strateškega značaja.
Občina Milje je sklenila samostojno vložiti priziv proti plinovodu, ker bi trasa le-tega potekala pretežno v njenem morskem pasu, kar bi močno vplivalo tako za zdravje občanov kot na razvoj občine. Cev bi namreč položili zelo blizu obale in le 75 metrov stran od pomola Cristoforo Colombo, ki ščiti miljski mandrač, obenem bi tudi tekla v neposredni bližini kopaliških plaž, ki v zadnjih letih doživljajo turistični razvoj, in Pristana sv. Roka. Na severnem delu obale pa se nahajajo številni industrijski obrati, pri čemer obstaja tveganje, da pride do resnih nesreč, poleg tega je celotno območje precej obljudeno. Upoštevati je treba, da je med miljskim pomolom Cristoforo Colombo in pomolom tržaškega naftnega terminala Siot le 630 metrov razdalje, tam so privezani 200 metrov dolgi in 50 metrov široki tankerji, vmes pa bi morali pluti še plinski tankerji, kar bi onemogočilo preostali ladijski promet in predvideno širjenje ter nadaljnji razvoj tržaškega pristanišča.
Poleg tega so s pravnega vidika razlogi za priziv štirje: prvi zadeva prekoračenje pooblastil zaradi potvarjanja dejstev in napake v preiskavi oz. zaradi manjkajoče in nepopolne utemeljitve odloka, saj le-ta ne upošteva vseh zgoraj omenjenih dejavnikov spričo uporabe zastarelih zemljevidov, pa tudi ne študije, ki ugotavlja prisotnost potresnega preloma na dnu Miljskega zaliva. Drugi razlog je kršenje zakonov in evropski norm, saj ministrski dokument ne upošteva ocene o vplivu na prebivalstvo, prav tako ne upošteva možnih alternativ ter ne primerja stroškov in koristi. Tretji razlog je prekoračitev pooblastil zaradi kontradiktornosti in nelogičnosti med izrečenimi pozitivnimi ocenami in zaključki ter že ugotovljenimi in nerešenimi kritičnostmi in opustitvami v projektu. Četrti razlog za priziv pa je kršenje zakona zaradi nelegitimne delitve postopkov za gradnjo plinovoda in uplinjevalnika ter opustitve ocene o celostnem učinku obeh gradenj.
Proti uplinjevalniku je Dežela že vložila priziv, Občina Milje pa kar tri, pri vseh pa je postopek še v teku, medtem ko je proti plinovodu pred nedavnim vložila priziv Občina Ankaran v Sloveniji. Na srečanju z novinarji pa so miljski občinski upravitelji obžalovali dejstvo, da tržaški občinski svet na svoji zadnji seji 15. novembra letos ni izglasoval resolucije proti plinovodu, ki jo je bila predložila svetniška skupina Demokratske stranke, podpisali pa so jo načelniki vseh svetniških skupin. Sejo so namreč prekinili pred obravnavanjem omenjene resolucije, pri čemer v Miljah upajo, da gre samo za preložitev.