Podnebne spremembe na Antarktiki v 10.000 letih

Raziskava naravoslovke Karin Mezgec v članku v znanstveni reviji Nature Communications

A

sreda, 8. novembra 2017 | 11:42

Karin Mezgec med znanstveno odpravo Svalbard 2014

V prestižni spletni znanstveni reviji Nature Communications, ki je namenjena naravoslovcem, je bil v ponedeljek objavljen članek o proučevanju podnebnih sprememb v zadnjih 10.000 letih (v geološki dobi holocen) na območju Rossovega morja na Antarktiki. Prva podpisana avtorica je tržaška Slovenka Karin Mezgec, ki je svojo doktorsko disertacijo pred leti posvetila mikroalgam diatomejam, s pomočjo katerih je mogoče marsikaj izvedeti o preteklosti našega planeta.
Njeno študijo, opravljeno na Univerzi v Sieni (v sodelovanju s tržaško univerzo), so v okviru mednarodnih projektov HOLOCLIP in TALDICE povezali z raziskavami o vlogi vetra in antarktičnih živalih ter vplivu raznih dejavnikov na površino morskega ledu. Izsledke z globalnimi klimatskimi dinamikami so objavili v reviji. Sodelovali so italijanski in francoski raziskovalci, pobudnika italijanskega raziskovalnega programa na Antarktiki (PNRA) sta agencija ENEA in državni inštitut CNR. Koordinatorka projekta HOLOCLIP je bila Barbara Stenni, paleoklimatologinja in docentka na univerzi Ca' Foscari v Benetkah.
Karin Mezgec, nekdanja dijakinja znanstvenega liceja Franceta Prešerna, je z objavo seveda zelo zadovoljna.

Kaj imajo skupnega veter, led, migroalge, pingvini in morski sloni?
Članek združuje več raziskav in obravnava dejavnike, ki so na Antarktiki vplivali na podnebje v zadnjih 10.000 letih. V središču pozornosti so morski led, ki je sezonski pojav, ter dejavniki, ki nanj vplivajo, začenši z vetrom. Moja raziskava zadeva diatomeje oz. kremenaste alge, ki so se ohranile v usedlinah na morskem dnu. Gre za mikroskopske alge, ki lebdijo v vseh vodah, a jih ob Antarktiki največ. Sestavljene so iz silicijevih lupinic: ko se življenjski ciklus alge izteče, pristane na morskem dnu, lupinica pa se tam ohrani kot fosil. Zato so ti organizmi pomembni pri proučevanju preteklosti. So dobri biološki indikatorji, ker se odzovejo na mnoge fizikalne in biološke spremembe v okolju: na temperaturo vode, svetlobo, vodne tokove in koncentracijo morskega ledu. Diatomeje sem proučevala v okviru projekta HOLOCLIP, nakar sem s tem nadaljevala v okviru doktorske disertacije. Vrtine v usedlinah smo primerjali z vrtinami v ledu, poleg vetra pa gre omeniti še pingvine in morske slone. Vse to smo združili in rekonstruirali spremembe na morskem ledu v tisočletjih.
Prvi podpis je vaš.
Da, ker so na začetku določili, da bodo diatomeje glavni predmet članka. Jaz sem sicer dejala, da bi bilo morda primerneje dati na prvo mesto moje mentorje, ki so v tem sektorju poznani, a oni so vztrajali. Potem so se v letih pridružili še drugi avtorji z raziskavami o živalih.

Celotni intervju v sredini izdaji Primorskega dnevnika

Copyright 2018 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane

VSE ANKETE

Kako se pripravljaš na letošnji pust?

ostale novice

Norki Rauber priznanje Folclor tal cur

Med dobitniki prestižnega priznanja je bila letos tudi plesalka in korepetitorka tržaške folklorne skupine Stu ledi

18. januarja 2018 | 16:20

Pokrita tržnica: do razcveta je še dolga pot

Občinska komisija za transparentnost na obisku tržnice v Ulici Carducci

18. januarja 2018 | 09:11

Križ ne bo druga Sappada ...

Zelo zapleteni postopki za odcepitev iz Trsta in priključitev Zgoniku ali Devinu-Nabrežini

17. januarja 2018 | 14:26

Dneva spomina: za holokavst 608, za fojbe pa 9500 evrov

Funkcionarski odredbi tržaške občinske uprave.

17. januarja 2018 | 09:00

1541 podpisov proti Ul. Almirante

Zbralo jih je Vsedržavno združenje partizanov Italije-ANPI

16. januarja 2018 | 13:45

S skuterjem trčil v avtomobil, ki je zapuščal parkirišče

Davi v ulici Grego v Trstu

16. januarja 2018 | 11:57

Dvakrat oglobljen zaradi drvenja s skejtbordom

V le nekaj minutah v ul. Settefontane

16. januarja 2018 | 11:55