O pisatelju, ki pleza, in ... rezervnih delih za bogate

Beseda in glasba sta se v torek zvečer uravnovešeno prepletali v prostorih Tržaškega knjižnega središča, kjer sta bila gosta pisatelj Dušan Jelinčič in kantavtor Jani Kovačič. Spregovorila oz. zapela sta o svojih zadnjih delih, ki so izšla pri založbi Sanje, ki slavi letos 20 let delovanja. V imenu založbe je direktor Rok Zavrtanik občinstvu povedal, da je Kovačič objavil pesniško zbirko Agencija za človeške vire, ki obsega pregled kantavtorjevega obširnega opusa - od manj poznanih ciklov do najbolj aktualnih verzov, medtem ko je domačin Jelinčič objavil predelano izdajo alpinističnega romana Zvezdnate noči oz. ponatis mistično-alpinističnega romana Budovo oko, ki sta bili razprodani.
Jelinčičevo pisanje je ponovno v roke vzela Bogomila Kravos, ki je ocenila, da je nova uvodna beseda v Zvezdnate noči tehtna in potrjuje, da je Jelinčič res avtor, »se pravi nekdo, ki dodaja nekaj že spoznanemu.« V njej zapiše, od kod je črpal svoje vedenje in znanje o literaturi, katere knjige je požiral in po kom se je zgledoval - to je tekstura, ki dela njegova dela velika. »Njegov roman je zgrajen tako, da te pripoved zagrabi, pritegne in si naenkrat del nje. V svojem pripovedovanju je zelo natančen, dosleden in premočrten; stvari doživlja in jih obenem pretaplja v besedo,« je dejala. Jelinčič je publiko spomnil, da so Zvezdnate noči nastale kot časopisni podlistek - takrat se je zavedal, kako je težko pisati literaturo o resničnih dogodkih oz. o zunanjih stvareh.
Srečanje je s svojimi pikrimi pesmimi ob kitarski spremljavi obogatil Jani Kovačič - z aktualno Eksodus oz. pesmijo o čolnu, v katerem so ljudje, ki hočejo živeti, a so že mrtvi, s pesmijo o Vremenskih napovedih za otroke, to je o srhu, obupu in lakoti in hkrati o pravljicah, v katerih ni nič nemogoče, s Himno 1 o voditeljih, ki se prestrašijo odgovornosti, in nas prodajo, in Mirelo, poklonom tržaški lastnici trgovine na nabrežju, naličeni carici sklatenega blišča. Spomnil se je nekdanje meje in časa, ko so bili oni državljani tretjega reda, in o nerešeni borbi za staro pravdo oz. o obdavčevanju kreativnosti. »Zakaj Agencija za človeške vire? Ker je to nekaj zelo modernega, saj vsi ustanavljajo odbore za človeške vire, ki te jemljejo kot ekonomsko kategorijo, se pravi za rezervne dele za bogate,« je z grenkobo zaupal, medtem ko je Rok Zavrtanik potožil nad usodo založnikov, za petami katerih prežijo nepojmljivo visoki davki in ubijalske kazni. »Vlada dviga davke na knjigo in znižuje podpore za ustvarjalnost, saj veliko raje povečuje budget za nabavo orožja. Državo so nam uničili: levica in desnica sta danes že domišljija, pamet v roke in srce naj nas vodi.« Tako kot je primerno dodal Kovačič: od nekdaj velike revolucije je danes ostala le prostitucija.