Sprehod po zanemarjenem Miramarskem parku

Drevesa brez urejenih krošenj, vidno oboleli borovci, trava in drevesne korenine, ki preraščajo s kamenčki utrjene potke, suhe veje na vseh koncih, ribnik lokvanjev brez lokvanjev, zaraslo grmičevje, ki zapira razgled na morje. V takšni luči se je včeraj pred izbrano skupino gostov predstavil Miramarski park, kraj, ki ga je nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški, kasneje Maksimilijan I. Mehiški, habsburški cesar Mehike, zasnoval tako ambiciozno, da bi še danes moral imeti samo presežke. V resnici pa je dobršen del parka zanemarjen in brez idej.
To je ob vodenem obisku parka, ki bo v prihodnjih letih deležen temeljite obnove, za katero je država namenila štiri milijone evrov, izjavil univerzitetni profesor in botanik Mauro Tretiach, ki je z delom na terenu uvedel celodnevni posvet na temo revitalizacije Miramarskega parka. Zbrane je v grajskem muzeju, še pred obiskom parka, pozdravila nova direktorica Miramarskega grada in parka Andreina Contessa, ki je napovedala interdisciplinaren pristop pri reševanju dekadentne situacije. Med gosti je bila tudi velika poznavalka urejanja javnih prostorov Brigitte Mang, nekoč direktorica avstrijskih nacionalnih vrtov. Po obisku grajskih soban se je pisana druščina odpravila po sledeh Maksimilijanovega parka, v katerem je na začetku 20. stoletja uspevalo 364 različnih vrst rastlin, danes se park lahko pohvali s približno 40 vrstami.
Čeprav je na prvi pogled park v boljšem stanju kot je bil nedavno od tega, je precejšen del 22 hektarjev velike površine še vedno zanemarjen. V najbolj dekadentnem stanju je gozdič nad gradom (na desni strani). Marsikdo je včeraj imel občutek, da se sprehaja po gozdu in ne v javnem parku. Tudi avstrijska strokovnjakinja Mangova, ki je na naše vprašanje, ali v Avstrijo obstajajo zanemarjeni parki, odgovorila s kategoričnim ne. Kot je spomnil priložnostni vodič prof. Tretiach, so sicer mnoga drevesa sanirali leta 2006, a kaj, ko od takrat dalje nihče ni poskrbel za vzdrževalna dela.