Nikar več kot 20 minut!

Popoldanski počitek ne sme trajati več kot 20 minut. Dlje nam namreč utegne celo škoditi. V reviji In a Bottle so pred časom objavili izsledke neke znanstvene študije, ki so jo opravili raziskovalci ameriške kardiološke fakultete. Mladi znanstveniki so se posvetili navadam ljudi, pravzaprav poglobili so se v vpliv dolžine popoldanskega dremeža na zdravstveno stanje posameznika. V obširno raziskavo je bilo vključenih kar 300 tisoč oseb z vseh koncev sveta: slednji so bili porazdeljeni v več skupin, in sicer v tiste, ki popoldne dolgo spijo, tiste, ki se odpočijejo le za nekaj minut, in tiste, ki čez dan ne zatisnejo oči.
Doktor Tomohide je s svojo ekipo znanstvenikov naposled dognal, da so ljudje, ki popoldne radi dolgo spijo - se pravi 40 minut in več, bolj nagnjeni k visokemu holesterolu oz. povišani ravni maščobe v krvi, visokemu krvnemu tlaku in celo hitreje se jim zaustavlja maščoba v pasu in na bokih. Kdor spi več kot 90 minut pa ima kar 50 odstotkov možnosti, da bo zbolel za sladkorno boleznijo tipa 2. Ob vsem tem pa velja še dodati, da se po dolgem spanju lahko zbudite še bolj omotični in utrujeni od prej.
To pa sicer še ne pomeni, da je popoldanski dremež škodljiv. Še zdaleč ne: znanstveniki so namreč ugotovili, da kdor zatisne oči le za nekaj minut in se v tem kratkem času ne odpočije, lahko s tem celo škodi svojemu organizmu, saj v njem spodbudi presnovni ali metabolični sindrom, ki je lahko razlog za nastanek življenjsko nevarnih bolezni srca in ožilja.
No, kaj pa bi bilo torej najboljše? Idealna rešitev je - tako kot vedno - nekje vmes, ocenjujejo znanstveniki. Krajši počitek je za polnjenje »baterij« potreben, naj pa nikakor ne presega 20 minut. V tem času namreč možgani odklopijo za zadosten čas, človek pa se potem prebudi okrepljen in svež, njegov organizem pa ne občuti nobene negativne posledice. Spanje namreč dovoljuje organizmu, da se obnavlja, spanje nas poživi.