V gosteh mladi potresenci

V petek je močno pripekajoče sonce na zunanjem igrišču rekreacijskega centra Penso v Miljah bilo le majhna skrb: člani pustnih godb in krajani so nestrpno pričakovali prihod 43 najstnikov in prebivalcev najhuje prizadetih potresnih območij v Srednji Italiji. Komaj so prestopili prag, je glasba glasno zadonela, zaslišalo se je glasno ploskanje in miljski fantje in dekleta so stekli v objem svojih sovrstnikov.
Dijake zadnjih dveh razredov nižje srednje šole večstopenjskega zavoda Tronto in Valfluvione je s krajšo slovesnostjo sprejela vidno ganjena županja Laura Marzi. Prvič so jih namreč gostili že februarja ob priložnosti Miljskega pusta. »Ponuditi smo vam želeli vsaj bežen vtis brezskrbnega vsakdana. Skupaj smo tedaj preživeli enkratne trenutke. Naša skupnost je združila vse svoje sile, da bi vas sprejeli na čim boljši način. Sedaj ko tu poteka poletni pust, smo vam spet želeli ponuditi nekaj sreče in smeha,« je povedala prva občanka Milj. Dijakom in dijakinjam so se pridružili mlajši oz. starejši bratje in sestre, starši ter prijatelji. Pred silovitimi potresi so živeli na območju občin Arquata del Tronto in Acquasanta v Markah. Leto dni od prvih uničujočih sunkov (24. avgust 2016) so še vedno nastanjeni v hotelih ali montažnih hišah ob Jadranski obali, desetine kilometrov stran od svojih nekdanjih domov.
Kako pa je sploh nastala naveza med Miljami in dvema občinama iz Mark? Odgovor uteleša gasilec Mauro Besednjak, ki so ga takoj po prvih sunkih odposlali v Srednjo Italijo: »Človeško je bilo zame nadvse pretresljivo. Predhodno sem že pomagal na potresnih območjih, vendar vedno v drugi fazi. To se pravi, ko je bilo treba zaščititi zgodovinske objekte ali pa zagotoviti, da dela potekajo po predvidenih načrtih.« Ko je dospel v Marke, je bilo vse popolnoma uničeno: »Ljudje so nas prosili, če lahko iz ruševin izkopljemo vsaj njihove najbolj osebne predmete. Ohraniti so želeli poročni prstan ali fotografijo s svojimi domačimi. Čustveno je bilo zelo naporno.« Ob večerih so bodisi gasilci in prostovljci kot krajani dobesedno stremeli po pogovoru in klepetu. Stkali so tako tesne in pristne prijateljske vezi.