Mavhinje in njihova zanimivost

»To ni kal, ampak zbiralnik izvirne vode, ki ga drugje na Krasu stežka najdemo,« jasno pove predsednik mavhinjskega jusa Joško Terčon med včerajšnjim obiskom območja, na katerem se nahaja Studenc, ki je bil pred dnevi s sklepom deželnega odbora Furlanije Julijske krajine priznan kot življenjski biotop deželnega interesa. Kot znano je voda na Krasu v preteklih stoletij vselej primanjkovala in je zatorej bila za življenje ljudi in živali zelo dragocena. Skoraj vsi vodni viri so (bili) na območju, kjer se končajo apnenčasta in se začnejo flišnata tla. Mavhinjski Studenec predstavlja torej redko zanimivost, saj leži na apnenčastih tleh. Deželna zaščita bo izvir, ki ga je vse do srede minulega stoletja uporabljalo krajevno prebivalstvo, normirala: pravilnik, ki je priložen sklepu deželnega odbora, določa prepovedi, zaradi katerih pri Studencu ne bo več mogoče kakorkoli spreminjati vodne kotanje oziroma posegati v prostor, rastline in živali, ki tam živijo. Jusarji, ki nameravajo Studenc okoljsko in drugače ovrednotiti, upajo, da bo pridobljena zaščita pripomogla tudi k dokončni rešitvi vprašanja dostopa do vodne kotanje, ki celo poleti ne presahne. Zaradi zaraščenosti, bujnega rastlinja in drugih težav lastninskega značaja, doseči izvir danes ni lahko. Dejansko lahko do njega pridemo samo, če nas tja pospremi krajan.