Kjer vladata vojna in nasilje, ni prostora za otroke

Kjer vladata vojna, nasilje in revščina, tam ni prostora za otroke, saj si oni zaslužijo brezskrbno otroštvo, šolanje, igro s prijatelji, sanjarjenje. Na svetu pa je danes prostora za otroke žal vse manj, njihova otroštva so polna izgub in pomanjkanja, zaznamujejo jih največkrat beg in trpljenje. Da bi svet slišal njihov krik trpljenja, poskrbijo iz leta v leto novinarji, ki s svojimi reportažami osvetljujejo tragične življenjske zgodbe najmlajših. Njim se vsako leto s posebnimi nagradami »zahvaljuje« Fundacija Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin v sodelovanju z državno mrežo Rai.
Z dobitniki letošnje, 14. mednarodne novinarske nagrade Marco Luchetta 2017, smo se novinarji srečali včeraj popoldne, pred večerno slovesno podelitvijo nagrad v gledališču Rossetti v sklopu večera Naši angeli (po prvi mreži Rai ga bodo predvajali 7. julija). Med njimi je sedel Valerio Cataldi, ki je bil nagrajen že leta 2008. Za oddajo Tg2 Dossier je sledil t.i. balkanski poti skozi oči 8-letnega afganistanskega otroka Aziza. »Njegova zgodba je zgodba 60.000 ljudi, ki so ujeti za zidovi in žicami, ljudi, ki jim oborožena policija ne dovoli mimo. Prehodil je več tisoč kilometrov in se naposled ustavil na meji s Srbijo. Očeta so aretirali na hrvaški meji, sam je moral v hudi zimi več tednov prebiti na železniški postaji v Beogradu, čisto sam in očem neviden,« je povedal Cataldi. Da so malčki v Jemnu prve žrtve spopada, je nato zaupala Laura Silvia Battaglia, ki je za revijo Left Magazine poročala o otrocih žrtvah spolne trgovine, prisilnega rekrutiranja in preprodaje mamil. Battaglia je povedala, da so družine obupane in da jim denar, ki ga prejmejo za otroka, veliko pomeni, saj z njim lahko živijo tudi dve leti.