»Država v državi. To je bila napaka«

»To bi morali kvečjemu vprašati Darija Zuppina, morda on kaj ve o tem,« je v intervjuju Primorskemu dnevniku odgovoril Silvij Tavčar, »zgodovinski« direktor Založništva tržaškega tiska, na vprašanje o švicarski družbi Proteus, ki je bila v lasti SAFTI in Ljubljanske banke. Zuppin obnavlja zgodbo t.i. družbenega gospodarstva slovenske manjšine, glede katerega očita Radu Pezdirju (srečanje v Društvu slovenskih izobražencev), da laže. »Leta 1954, po podpisu Londonskega memoranduma, so poklicali v Slovenija ljudi iz naše organizacije in jim dejali: Poslušajte: memorandum je bil podpisan, mi smo vas prepustili Italiji. Vzemite v upravljanje vse to, kar je ostalo gospodarskega, in začnite upravljati sami. Udbi so celo prepovedali, da bi se vtikala v te zadeve,« meni Zuppin. Na kvesturi so imeli poseben oddelek za nadzor nad slovenskimi podjetji in ljudmi. Slovensko vodstvo se je tega zavedalo, zato ni hotelo nobenih udbaških interferenc. V sklopu SAFTI ob največjem gospodarskem vzponu je delovalo sto firm s tisoč delovnimi mesti.«
Največji uspeh? »Najbolj ponosni smo na to, kar nam je uspelo storiti v Benečiji. Imeli smo koncept in vizijo. A imeli smo tudi napako. Hoteli smo biti država v državi. Mislili smo, da bomo z gospodarsko dejavnostjo sami sposobni avtonomno financirati vso manjšino,« meni Zuppin. Kdaj se je zasukalo navzdol? »Nenadoma, s propadom Jugoslavije. Prišla je vojna, jasno, da se je banka znašla v dreku. Bančne garancije jugoslovanskih bank niso več plačevali. Vsaka druga banka bi se znašla v podobnem položaju. A Tržaška hranilnica se je po oceni strokovnjaka Albana Pellarinija nahajala v še hujšem, kot je bila TKB. Bil je ukaz, da jo je treba zapreti.
In kdo je dal ta ukaz? »V Italiji so to sklenili. Italijanske oblasti, tajne službe, ne vem. In tudi v Slovenijii so pripomogli svoje. Mislili so, da bodo sedaj oni prevzeli to, kar je še obstajalo.«