»V TKB sem se žal zanesel na prijatelje«

Na ponedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražencev o družbenem gospodarstvu Slovencev v Italiji je ekonomist Rado Pezdir večkrat omenil ime Silvija Tavčarja, poleg drugih.  »V tem trenutku, ko bi se morali Slovenci v Italiji med seboj pomirjati in sodelovati, prirejanje takih večerov in seganje v preteklost ne vodi v to smer,« pravi Tavčar o predavanju v DSI. Tavčar v današnjem intervjuju za Primorski dnevnik govori o Saftiju (pri SGKZ ali SDGZ je bil govor o splošni gospodarski usmeritvi, a ne o družbi SAFTI, ki je bila operativna stran, meni), velika nezaceljena rana pa je polom Tržaške kreditne banke: v nedeljo bo natanko 20 let, odkar so v njej nenapovedano prekinili izplačila. Kritičen je do nekdanjega bančnega direktorja Vita Svetine »Jaz nisem imel opravka z davčnimi oazami. Skrbel sem, da bosta Založništvo tržaškega tiska (ZTT) in TKB kristalno čista. Izgubiti banko ali Primorski dnevnik bi bilo absurdno ... V banki sem se žal zanesel na svoje nekdanje prijatelje in se z njimi skregal. Že 20 let jih ne slišim. Na ZTT pa smo imeli v 80. letih precej inšpekcij in ni bilo nikoli nepravilnosti,« poudarja intervjuvanec. Iz ZTT je odstopil zaradi časopisa Republika. »Sprva sem ta projekt podprl, dogovor smo imeli s predsednikom zveze industrialcev v Vidmu Melzijem (lastnikom Messaggera Veneta) in z zunanjim ministrom De Michelisom. Ta je trdil, da ima Italija premalo vpliva na Slovenijo. Nastala je zamisel o navezi Primorski dnevnik-Republika. Računal sem, da bomo tiskali vse v naši tiskarni, a je svoj del hotel Melzi. Po poldrugem letu je Republika še izhajala, imeli smo ljubljansko uredništvo. Nekega dne pa se je pojavil De Michelisov sodelavec in sporočil, da komercialnih oglasov za tri milijarde lir, ki jih je bil zagotovil minister, ne bo.«
»TKB niso rešili, ker niso hoteli, druge banke pa sta Italija oz. Slovenija rešila. Ker je bila TKB ustanovljena na osnovi politične volje in mednarodnega sporazuma, bi se bile morale naše organizacije skupaj postaviti, a smo šli kot ovce vsak v svojo smer ...,« dodaja Tavčar.