110 let brez slovenščine

19. julija 1906 je v Trst na postajo pri Sv. Andreju pripeljal prvi vlak na novi železnici, ki je Trst povezovala s Češko in katere del od Jesenic do Gorice je poznan kot Bohinjska proga (v it. ferrovia Transalpina). Kot je obširno poročala naša novogoriška sodelavka Katja Munih,se je na prvi otvoritveni vožnji peljal tudi avstro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki je zastopal cesarja Franca Jožefa. V Gorici je nadvojvoda končal svoj govor v slovenščini z željo, da bi nova železnica prinesla razvoj in blaginjo deželi Kranjski in njenemu prebivalstvu. Kot so poročali tedanji slovenski časopisi so Slovenci ob progi zahtevali ne samo slovenske napise na postajah, ampak tudi, da železničarji obvladajo slovenščino in ne le nemščino. V Trstu pa je v zvezi s tem prišlo do hudega zapleta. Ker na postaji pri Sv. Andreju niso poskrbeli za slovenske napise, so predstavniki tržaških Slovencev bojkotirali slavnostni prihod prvega vlaka s prestolonaslednikom. Časopis Domovina, kot povzema Ernest Sečen v Objektivu ljubljanskega dnevnika, je o tem bojkotu 20.julija 1906 takole poročal: »Ker še ni zadoščeno opravičenim zahtevam tržaških Slovencev, oziroma, ker še ni popravljena storjena jim krivica glede napisov na železnici, se njih mestni zastopniki, oziroma slovenski deželni poslanci tržaški niso udeležili sprejema slavnostnega vlaka. Nadaljnje postopanje tržaških Slovencev bo odvisno uspeha zagotovljene jim avdijence pred železniškim ministrom.« Od takrat je minilo 110 let, slovenščine pa še danes ni na tržaški železniški postaji!