Znanstvene eminence o podnebnih spremembah in revščini

Na sedežu Mednarodnega centra za teoretsko fiziko (ICTP) Abdus Salam se je v sredo zaključila dvodnevna mednarodna konferenca, na kateri so razpravljali eminentni predstavniki Znanstveno svetovalnega odbora Združenih narodov. Tema srečanja so bili trajnostni razvojni cilji, ki so nadomestili milenijske cilje, ki so jih Združeni narodi sprejeli leta 2000. Glavna izhodišča mednarodne konference so lokalnim in svetovnim medijem (preko video konference v živo) predstavili včeraj dopoldne, visoki gostje pa so v fokus postavili predvsem vlogo znanosti pri doseganju ciljev razvojne agende 2030. Ta ima 17 ciljev in 169 podciljev. Ti so namenjeni trem glavnim področjem: odpravi skrajne revščine, odpravi neenakosti in krivic ter učinkovitemu spopadanju s podnebnimi spremembami.
O slednjih je na novinarski konferenci govoril Carlos Nobre, eden uglednejših brazilskih klimatologov. Opozoril je, da nikakor ne smemo podcenjevati ekstremnih vremenskih pojavov z uničujočimi posledicami, višanje morske gladine in neobičajno visoke temperature, to pa zato, ker imajo te razmere potencial povzročiti uničujoče razmere po svetu. »Če bomo ignorirali te pojave, bomo v naslednjih desetletjih prisiljeni živeti v zaprtih prostorih in ne v naravnem habitatu,« je bil pesimističen znanstvenik. Da so podnebne razmere pravi izziv za človeštvo, je prepričana filipinska aktivistka Joji Cariño, ki je opisala, zakaj je za znanstvene raziskave pomembno upoštevati tudi znanje avtohtonih prebivalcev. »V nerazvitem svetu domorodci nimajo na voljo sofisticiranih tehnoloških naprav, pa vseeno vedo, kako obdelovati poljščine,« je dejala govornica in dodala, da je dokazano, da ima znanje avtohtonih ljudi lahko koristi za celoten človeški rod.