Antifašist in Slovenec Ivan Pirc

Iz bogate zakladnice slovenske narodnoosvobodilne epopeje se tu pa tam zaiskri dragulj, ki ga je prekril prah pozabe. Veliko je takšnih založenih ali nepoznanih dragocenosti in mnoge prihajajo od zelo daleč. Ena od njih celo z ligurskega gričevja, ki obdaja Genovo, kjer se je pred več kot sedemdesetimi leti, v polni vojni vihri, dogajalo marsikaj, kar je imelo veliko skupnega z dogajanjem v naših krajih. V majhnem zaselku Barabini di Trasta, v genovskem predmestju Valpolcevera, kamor so že pred vojno oblasti poslale slovenskega železničarja Ivana Pirca iz Zgonika, je prav po njegovi zaslugi nastala ena najpomembnejših postojank genovskega in sploh ligurskega odporništva. Železniško čuvajnico št. 4, ki mu je bila dodeljena v upravljanje, je spremenil v eno najbolj trdnih postojanj partizanskega gibanja. Postala je najprej skrivališče slovenskih fantov, ki so dezertirali iz italijanske vojske in se namenili v partizane, nato zatočišče mladih deserterjev iz salojske vojske in raznih političnih preganjencev. Skozi Pirčevo čuvajnico je šlo nešteto ljudi in med njimi so bili vsi pomembni voditelji ligurskega odporništva, od komandanta genovskih garibaldinskih brigad Giuseppeja Boberasca – Gustava, do komandanta VI. partizanske cone Antona Ukmarja – Mira.
Na to postojanko v Genovi in seveda na Ivana Pirca, ki jo je vodil in pri čemer so imele veliko zaslugo tudi žena Ana Grilanc, prav tako iz Saleža, ter njune štiri hčere Ivanka, Lidija, Ana in Justina, so se prejšnje dni spomnili z nadvse prisrčno slovesnostjo. Na zunanji zid nekdanje čuvajnice, ki je danes zasebno bivališče, so vgradili ploščo v spomin na družino Pirc, ki je, kot piše, »zgled junaštva in solidarnosti«. Na plošči je izrecno poudarjeno, da gre za slovensko družino s Tržaškega. Glavna zasluga, da je spet zaživel spomin na Pirčevo družino in da ji je zagotovljeno trajno obeležje, gre Ivanovemu vnuku Alessandru Paolettiju.