Politiki se večkrat bojijo vprašanj

Španski novinar Juan Manuel Lopez je 11. julija lani izginil s kolegoma Angelom Sastre in Antoniom Pampliego v Aleppu v Siriji. Odtlej ni bilo več slišati zanj. Družina je zaprosila za medijski molk, v upanju, da bi to koristilo njegovi izpustitvi. Njemu je posvečena letošnja izvedba novinarskega festivala Link, povezanega z nagrado Luchetta, ki se je začel včeraj na Borznem trgu. Prvi gost prepolne arene je bil znani italijanski televizijski novinar Giovanni Floris. Pred predstavitvijo zadnje knjige La prima regola degli Shardana je za Primorski dnevnik privolil v pogovor o svobodi tiska in sploh o novinarstvu v Italiji.
Ali so novinarji tarča pritiskov?
To sodi v del novinarskega poklica. Dober novinar zdrži take pritiske.
Ali ste bili vi tarča pritiskov, ko ste delali na državni televiziji Rai?
Glejte: vedno sem jih deležen. S strani različnih subjektov. A to niso krivični pritiski. Na Raiu nisem bil nikoli deležen takih pritiskov. Zdržal sem v kontekstu, v katerem sem delal.
Ali je šlo za politične pritiske?
Kaj sploh pojmujete za politične pritiske? Stori tako in tako, pa boš napredoval? Ali pa: stori to, sicer te odpustim? Ne, tovrstnih pritiskov nisem bil deležen. Živimo pa v svetu, v katerem ima gost oddaje določene zahteve. Od tebe je odvisno, da jih blokiraš.
Predsednik vlade Matteo Renzi je pred dnevi spet ostro kritiziral televizijske oddaje s političnimi gosti ...
Vsi politiki vedno kritizirajo tovrstne oddaje. Predsednik vlade je v tem pravi izvedenec.
Zakaj?
Ker politiki raje govorijo sami in nočejo imeti pred sabo nekoga, ki misli drugače kot oni.
Česa se boji politika?
Ničesar. Mnogi politiki pa se bojijo že samih vprašanj.