25. april: po 70 letih odporništvo še vedno aktualno

Minilo je sedemdeset let, toda odporništvo je in bo vedno ostalo aktualno, ker se je rodilo iz istih načel, ki nam tudi danes pomagajo, da odženemo nove prikazni diskriminacije in sovraštva. Tako je med drugim dejal tržaški župan Roberto Cosolini v svojem govoru na današnji (25. aprila) osrednji svečanosti ob 70. obletnici osvoboditve izpod nacifašizma, ki je dopoldne potekala v tržaški Rižarni. V bivšem nacističnem taborišču se je zbrala velika množica ljudi, v kateri so bili predstavniki civilnih in vojaških oblasti, verskih skupnosti, organizacij bivših borcev, deportirancev in političnih preganjancev (med temi je v prvi vrsti sedel pisatelj Boris Pahor), diplomatskih predstavnikov drugih držav (med temi je bil veleposlanik Kazahstana Andrian Yelemessov, ki je pred tem na vojaškem delu pokopališča pri Sv. Ani počastil spomin na padle kazahstanske oz. sovjetske vojake, po svečanosti pa se je na Opčinah tudi poklonil spominu na ruske vojake), skavtov, sindikatov, političnih strank ter organizacij civilne družbe.
V svojem govoru, ki so ga prebrali tudi v slovenščini, je tržaški župan Cosolini med drugim poudaril, da je bila različnim izkušnjam odporništva skupna neizmerna ljubezen do svobode in miru, združena z voljo, da se Italiji povrne enotnost in dostojanstvo neodvisne države, partizani, narodnjaki, vojaki in tisti, ki so se uprli vpoklicu v fašistično vojsko, pa so očetje in matere italijanske demokracije in republiške ustave. Po sedemdesetih letih je odporništvo še vedno aktualno, ker je »prežeto z istim čustvom pietete in solidarnosti, z istim zavedanjem o enakosti vseh ljudi, ki nas tudi danes silijo, da ne pokažemo hrbta množicam brezpravnih, ki nas vsakodnevno kličejo na pomoč!,« je dejal Cosolini, ki je posvaril pred nestrpnostjo, pomanjkanjem solidarnosti in zaničevanjem drugačnih ter ravnodušnostjo ter pozval k temu, da je treba nadaljevati s petjem znane partizanske pesmi Bella ciao, danes še glasneje kot nekoč.
V slovenščini in italijanščini je spregovoril dolinski župan Sandy Klun, ki je med drugim opozoril, da mir in svoboda nista že ustaljeni pravici, saj je vsak dan potrebno delati za njuno ohranitev in utrditev in to predvsem v današnji družbi, kjer, pri določenih pogojih, lahko občasno ali celo sistemsko prevlada živalski nagon. Za Kluna so zato velikega pomena šole in društva, kjer naj poteka vzgoja, ki naj bo strpna in pozitivna do sočloveka, javne ustanove in civilna družba pa morajo načrtovati in organizirati ter podpreti take pobude, ki opozarjajo na to, kar se ne sme ali se ne bi smelo več ponoviti. Sporočilo, ki ga geslo "Nikoli več!" nosi, je tudi to, da ne sme biti prostora za samozadovoljnost: »Ne sme biti prostora za brezbrižnost in za nedejavnost, ko bi pa nujno morali ukrepati,« je dejal dolinski župan in pri tem omenil tudi tragedije iz bližnje preteklosti in današnjih dni, kot so tiste v Ruandi, Bosni, Darfurju, Siriji, Nigeriji in v Sredozemskem morju, pri tem pa dal pesimistično napoved, da nas verjetno čakajo podobne preizkušnje, kot je bil napad na pariški časopis Charlie Hebdo.
Prisotni so na svečanosti prisluhnili tudi dijaškemu pričevanju ob obisku nacističnega taborišča Auschwitz ter besedam sindikalista Antonia Palmierija, ki je opozoril na stisko sodobnega človeka, zlasti mladega, ki ga bremeni nešteto obveznosti in zato tvega, da zapade lažnim mitom. Zato je prav priti v Rižarno in razmisliti o vrednotah, ki so vedno iste in so zaobjete v besedi svoboda: gre za svobodo misli, govora, za pravično družbo, za pravico do dostojnega dela, ustvarjanja družine in brezskrbne starosti, kar pa ni samoumevno, je poudaril Palmieri.
V okviru svečanosti, na kateri je bil prisoten častni vod italijanske vojske, je steklo tradicionalno polaganje vencev, stekli pa so tudi verski obredi. Pri tem je treba omeniti molitev, ki jo je v italijanščini in slovenščini podal tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi, ki je omenil genocide dvajsetega stoletja (najprej tistega nad Armenci, nato tiste, ki sta jih zagrešila nacizem in stalinizem), pa tudi novejše, ki so se zgodili v Kambodži, Ruandi in Bosni, ter današnje, kjer so žrtve ljudje, ki jih preganjajo zaradi krščanske vere in narodne pripadnosti. Crepaldi se je navezal na besede papeža Frančiška v Redipulji, na tisti usodni "kaj me briga", zato se je treba spominjati in biti budni, je dejal nadškof. Molitve so opravili tudi grško-pravoslavni arhimandrit Gregorios Miliaris, srbsko-pravoslavni paroh Raško Radović ter evangeličanska pastorka Ulrike Eicher, ki je pozvala k minuti molka za žrtve. Ob koncu svečanosti je stekel tudi koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, katerega člani so se na začetku spomnili stoletnice rojstva osebnosti, po katerem nosi zbor ime, se pravi Pina oz. Pinka Tomažiča, ki je padel pod streli fašistov na openskem strelišču po obsodbi na smrt na drugem tržaškem procesu decembra leta 1941.