S pogumom in samozavestjo do svobode

Letos mineva tudi sedemdeset let od napada na bunker pri Toninovih v Borštu. V napadu, ki ga je 10. januarja 1945 izvedla banda Colotti, so izgubili življenje štirje aktivisti. Žalostnega dogodka so se v petek zvečer spomnili v borštanski srenjski hiši in obenem počastili tudi obletnico osvoboditve.
Občuteno slovesnost sta v nabito polni srenjski hiši priredila domače društvo SKD Slovenec in krajevna sekcija VZPI-ANPI, uvedel pa jo nastop Mešanega pevskega zbora Slovenec-Slavec, ki je pod vodstvom Danijela Grbca zbrano zapel pesmi Mati, Življenje in Dolžnost, ki jih je na besedila Pinka Tomažiča uglasbil tržaški skladatelj Aleksander Vodopivec.
Marko Petaros je nato orisal kronologijo dogodkov, ki so se zvrstili 10.1.1945. Zločinska banda Colotti je s sodelovanjem Nemcev že navsezgodaj obkolila vas in nagnala vaščane v gostilno pri Ljeni. Tu je Colotti mučil in ustrahoval s posebnim električnim aparatom vse tiste, ki so bili osumljeni, da sodelujejo z Osvobodilno fronto. Osemnajst domačinov je bilo na smrt izmučenih, a kljub temu ni nihče črhnil o bunkerju in partizanski postojanki.
Mučitelji so vsekakor že vedeli, kje je bunker. Okoli poldan se je pred njim vnel hud boj, v katerem so izgubili življenje vodja postaje Dušan Munih - Vojko, doma iz Volč pri Tolminu, Ivan Grzetič iz Podgorja in Stanko Gruden iz Šempolaja. Četrti član postojanke, domačin Danilo Petaros - Lisjak, doma iz iste hiše, pa je bil tisti dan ranjen in odpeljan v zapor. Svoje mlado življenje je zaključil 5. aprila 1945 v Rižarni, le nekaj dni pred izbojevano svobodo.
Sledil je nastop recitatorja Milana Ote ter otrok COŠ »Fran Venturini« iz Boljunca, Boršta in Peska. Pod mentorstvom učiteljic in Bože Hrvatič so občuteno izvedli recital domovinskih in partizanskih pesmi ter ob glasbeni spremljavi Iva Tula zapeli nekaj obletnici primernih pesmi, med katerimi tudi Kajuhovo Materi padlega partizana, ki jo uglasbil prav Ivo Tul. Občinstvo je njihov nastop nagradilo z dolgim aplavzom.
Dvorana je nato pozorno prisluhnila zgodovinarju prof. Jožetu Pirjevcu, ki je v svojem razmišljanju spregovoril o tržaških Slovencih in njihovi vlogi v polpretekli zgodovini. O njihovem vsestranskem razvoju, a tudi o dejstvu, da so postali z družbenim vzpenjanjem trn v peti, tako, da se še danes Trst v določeni meri ne more sprijazniti s svojim večkulturnim tkivom in sosedi. Poudaril pa je tudi velik pogum in samozavest, ki so ju naši ljudje imeli v času NOB, saj je prav to v veliki meri pripomoglo, da smo dočakali svobodo kot zmagovalci.