Kako naprej s Stadionom 1. maja?

Vloga Stadiona 1. maja za Slovence v Trstu presega športni okvir, zato je treba razmisliti o ovrednotenju njegovega poslanstva na šolskem in kulturnem področju. Za to so potrebni razvojni načrti, politična volja v slovenski manjšini in seveda finančna sredstva. Načrti za prihodnost obstajajo (ŠZ Bor jih je oblikovalo in večkrat predstavilo), a kaj ko med Slovenci (še) ni skupnih pogledov na prihodnost Stadiona, ki se iz dneva v dan sooča z vse resnejšimi finančnimi težavami, med katerimi izstopajo vzdrževalni stroški. Včerajšnji obisk deželnega odbornika Giannija Torrentija ne bo čez noč rešil problema, nakazal pa je nekaj konkretnih rešitev za bližnjo prihodnost. Trajna rešitev, kot je priznal odbornik, se bo pojavila takrat, ko bo Dežela uvrstila Stadion 1. maja med t.i. primarne manjšinske organizacije, kar mu bi zagotavljajo redne javne prispevke. Vsi predlogi Igorja Kocijančiča prej in Iztoka Furlaniča potem, da bi svetoivanski objekt postal primarna ustanova, so padli v vodo, včeraj pa ga je vsaj javno prvič podprla Slovenska kulturno-gospodarska zveza v osebi predsednika Rudija Pavšiča.
V pričakovanju deželnih odločitev in predvsem dogovora med Slovenci, je na sestanku tekla beseda o zelo konkretnih zadevah. Dežela v teh razmerah ne more direktno financirati ne obnove in niti vzdrževanja Stadiona, pač pa lahko na osnovi zakonodaje o športu pomaga pri nakupu raznoraznih športnih pripomočkov in podobno. Izstopala sta vsekakor dva konkretna predloga. Prvič, da bi upravitelj strukture postavil na nove temelje sodelovanje s šolami (telesna vzgoja in izvenšolske dejavnosti) in drugič, da bi preveriil vse možnosti posojil in financiranj, ki jih nudi državna zakonodaja o kreditiranju športa.