Za pravilno razporejene počitnice

Izjava italijanskega ministra za delo Giuliana Polettija, ki se je izrazil proti predolgim šolskim počitnicam oz. za to, da bi zlasti višješolce med poletnimi počitnicami zaposlili s kakim delom, ni šla mimo neopazno med slovenskimi šolniki v Italiji, kjer pa ugotavljajo, da težava ni toliko v predolgih počitnicah kolikor v pomanjkanju pravilne razporeditve le-teh.
Tako npr. menita Silvia Milič in Jordan Ferletič, oba dolgoletna učitelja na Osnovni šoli Avgusta Černigoja na Proseku. Poletne počitnice so res predolge, sta prepričana, saj ko v septembru pridejo učenci v šolo, so v bistvu »tabula rasa«. V teku šolskega leta osvojijo znanje, potem pride junij in s tem konec pouka ter začetek trimesečnih poletnih počitnic, med katerimi pa otroci v bistvu pozabijo večino osvojenega in je treba septembra začeti vse znova, ohranjanje znanja pa je odvisno tudi od zanimanja in prizadevnosti otrok in staršev. Zato bi bilo treba počitnice drugače razporediti, tu (in še v marsičem) pa bi bila Slovenija lahko zgled: v matični državi se namreč pouk začne 1. septembra in traja vse do konca junija, vmes pa je več počitniških obdobij, menita proseška učitelja.
Po mnenju ravnatelja Večstopenjske šole Sv. Jakob Marijana Kravosa je treba preveriti, kaj predvidevajo oz. dopuščajo veljavne pogodbe in določila, ravnatelj Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana v Trstu Primož Strani, ki letos vodi tudi tehnični višješolski pol Cankar-Zois-Vega v Gorici, pa meni, da je problem v slabo razporejenem šolskem letu, v katerem je relativno malo prekinitev pouka. Šole morajo na podlagi državnih določil obvezno imeti dvesto dni pouka, v Furlaniji Julijski krajini se to število dvigne na 207. To število je primerljivo s tistim, ki ga imajo tudi v drugih evropskih državah, kjer pa velja drugačna razporeditev pouka in počitniških obdobij. To je recimo primer Slovenije in po Stranijevem mnenju če bi tudi pri nas s poukom začeli recimo teden dni prej in zaključili teden dni pozneje (npr. proti koncu junija) ter v teku šolskega leta imeli več prekinitev, to ne bi škodilo didaktiki. Žal imajo šole glede prirejanja koledarja omejeno avtonomijo, saj se nekateri datumi določijo na državni ravni, opozarja Strani, ki poudarja tudi, da je delovna praksa na slovenskih višjih srednjih šolah, zlasti tehničnih, že dolgoletna uveljavljena tradicija.
Za mnenje smo vprašali tudi Nastjo Colja, ki poučuje tako slovenščino na italijanski nižji srednji šoli Rismondo kot angleščino na zavodu Stefan, obenem je še mati dveh šoloobveznih otrok. Vprašanje krčenja oz. drugačne razporeditve počitnic je po njenem mnenju vezano na preureditev celotnega sistema. Kot suplentka si težko predstavlja, da bi ji po izteku junija podaljšali pogodbo, zato bi morebitne dejavnosti v poletnem času dodatno bremenile osebje z rednim delovnim razmerjem. Seveda bi bilo super, če bi kot v Sloveniji imeli več počitniških obdobij že med šolskim letom oz. bi lahko izvajali drugačne oblike pouka, npr. v obliki delavnic, a šole v Italiji niso opremljene za to, prav tako sistem ni tako elastičen, še posebej stroga in omejevalna je zakonodaja na področju varnosti. Kot mama opozarja tudi na dejstvo, da je v poletnem času pestra ponudba poletnih središč, delavnic in drugih pobud številnih društev, ki s svojimi dejavnosti pridejo naproti potrebam družin.