Arheološko odkritje: Trst nastal ... v Boljuncu

Najzgodnejša naselbina Tergeste (Trst) ni nastala v starem delu mesta, na hribu Sv. Justa, ampak na griču, ki mu domačini pravijo Koromačnik, na strateški lokaciji med miljskim zalivom in Glinščico. To trdi raziskava, ki je bila objavljena v ameriški znanstveni reviji »Proceedings of the National Academy of Science«. Raziskavo, ki je sad interdisciplinarnega dela, so pripravili Mednarodni center za teoretsko fiziko Abdus Salam, Univerza v Trstu in Študijski in raziskovalni center Enrico Fermi iz Rima.
V študiji so znanstveniki dokumentirali, da so na Koromačniku odkrili veliko rimsko vojaško utrdbo, ki je bila obdana z velikim obrambnim zidom. Velik obrambni sistem naj bi bil zgrajen na začetku 2. stoletja pred našim štetjem, po oceni arheologa Federica Bernardinija iz tržaškega centra Ictp, je to obzidje neposredno povezano z obdobjem, ko so se Rimljani bojevali s Histri. Rimljani so namreč potrebovali kar dva vojna pohoda, da so leta 178/177 pr. n. št. Histre končno uspeli ukrotiti. Prvi zametki naselbine Tergeste naj bi nastali znotraj tega obzidja, in sicer na površini, ki je bila velika kot 13 nogometnih igrišč. Središče Tergesta naj bi se šele kasneje preselilo v zgodovinsko jedro Trsta, kot ga poznamo danes. Znanstveniki so svojo tezo podprli tudi z argumentom, da prva naselbina Tergeste ni nastala v središču modernega Trsta, ker tu ni nobenih pomembnih rimskih ostankov iz 2. stoletja pr. n. št. Odkriti arheološki ostanki izvirajo namreč iz sredine 1. stoletja pr. n. št., ko je tu nastala rimska kolonija.